Slo-Tech - Najhitrejši superračunalnik na svetu, japonski Fugaku, ki je žezlo prevzel v junijski izdaji lestvice Top 500, je začel delovati v popolnosti. Po začetnih testih, s katerimi se je zavihtel na prvo mesto lestvic, je bilo delovanje v celoti načrtovano za letošnji april. Eden izmed razlog je tudi epidemija, v boj proti kateri so želeli čim prej vreči tudi novi superračunalnik.
Poimenovan je po gori Fuji, stoji pa v računalniškem centru RIKEN v Kobeju. Trenutno zmore 442 petaflops v LINPACK-u. Vodilni na svetu je tudi po metrikah Graph 500, HPL-AI in HPCG. Na voljo bo pretežno japonskim raziskovalcem, ki ga bodo uporabljali za simulacije podnebja, umetno inteligenco, izračune v (bio)kemiji in druge potrebe, kjer potrebujejo veliko računske moči. Za razliko od večine drugih superračunalnikov je Fugaku zgrajen na arhitekturi ARM, a je še vedno uporaben za široko paleto problemov. Sestavlja ga 7,6 milijona jeder v procesorjih Fujitsu A64FX (to so 48-jedrni procesorji na 64-bitni arhitekturi ARM).
Novi superračunalnik bo takoj začel delati. Japonska raziskovalna agencija je že izbrala 74 raziskovalnih projektov, ki bodo dobili procesorski čas v prvem mesecu. Večina jih je povezana s covidom. Japonci imajo trenutno 33 računalnik na lestvici Top 500. Superračunalniki danes sodijo med osnovna orodja, ki morajo biti raziskovalcem najrazličnejših znanstvenih disciplin na voljo, ko jih potrebujejo. Grajenje manjših lokalnih gruč je neučinkovito, zato je trend v svetu, da se postavljajo superračunalniki za akademsko in industrijsko rabo.
Novice » Znanost in tehnologija » Japonci pognali najhitrejši superračunalnik na svetu Fugaku
Praskalec ::
Ali kdo ve kakšne prihranke energije imajo zaradi uporabe ARM procesorjev napram x86 (je to možno oceniti)?
Mohimm ::
Ali kdo ve kakšne prihranke energije imajo zaradi uporabe ARM procesorjev napram x86 (je to možno oceniti)?
Top green 500 (Gflop/W - sicer iz novembra 2020) : https://www.top500.org/lists/green500/2...
Tu je bil še v prototip fazi, tako da sedaj je verjetno zlezel višje, lahko pa verjetno najdeš kje številke in na roke zračunaš kam pade.
Čez "uč" je nekje med "pure" CPU in heterogenimi sistemi(vektorske enote/gpu accel).
pegasus ::
Ali kdo ve kakšne prihranke energije imajo zaradi uporabe ARM procesorjev napram x86 (je to možno oceniti)?Pri takih velikih inštalacijah je računica malce drugačna. Inštitut RIKEN ima on-site dve svoji mali plinski elektrarni (mislim da 20MW) plus priklop na omrežje. Lastni elektrarni so bili primorani postaviti, ker jim lokalni ponudnik elektrike ni bil sposoben zagotavljati elektrike pod pogoji, ki so jih zahtevali - kjer lahko poraba v nekaj sekundah skače za nekaj 10MW gor in dol. In v tem energetskem budgetu moraš poskrbeti za cel inštitut, vso računalniško infrastrukturo in najpomembneje, za hlajenje vse te krame. Direktno lahko Fugaku primerjaš s prejšnjim Kei, ki je deloval v istem energetskem budgetu in je bil top v začetku prejšnjega desetletja. Fugaku ponudi skoraj 50x višjo HPL zmogljivost, poleg tega pa zmore reči, ki jih Kei ni - half precision, AI in take reči.
Kar zelo cenim pri japoncih je njihovo dolgoročno načrtovanje in izvajanje načrta. Fugaku so začeli načrtovati še preden je Kei zalaufal, pravtako so že lani predavali o njihovih fantazijah, kako bo izgledal naslednik Fugakuja. To so 10 letni cikli in zato na začetku še precej sci-fi ter zato temu ustrezno zabavni ;)
7982884e ::
Afo ::
Grajenje manjših lokalnih gruč je neučinkovito, zato je trend v svetu, da se postavljajo superračunalniki za akademsko in industrijsko rabo.
Amm. Ne ravno.
Manjse racunske gruce imajo (tako kot vecje) svoj specificen namen. Govoriti da niso ucinkovite, je vzeto izven konteksta ali narobe povedano.
Manjsa locena gruca omogoca poljubno arhitekturo (dostikrat testno), programsko konfiguracijo, predvsem pa lokalno zmogljivost za racunanje specificnih zadev. Tu vecje gruce nimajo kaj delati. Ne potrebujejo vsi 4 mio jeder. Vecina izracunov se tako ali tako izvaja tudi na manjsem stevilu racunskih vozlisc (ponekod vecinoma samo na enem). Nekje se mora tudi preverit kako ucinkovito se izracun skalira, preden dobis prostor na vecjih grucah.
V EU se v zadnjem casu namenjajo sredstva za vecje regionalne gruce, pa noben ne govori o tem da lokalnih gruc ne bo. Slisi se ravno obratno.
Ucinkovitost pa ni samo nabavna cena na jedro ali pa stevilo zaposlenih na cpu uro. Je tudi potreba po necem kar ni ravno najcenejse in je kljub tebu smiselno. Tako kot vedno v znanosti.
Bolje biti mlad in neumen, kot samo neumen!
one too many ::
@Afo: IMHO, Matej cilja na lokalne inštitute ali celo raziskovalne skupine, ki v sklopu nekega projekta kupijo gručo ranga ~1000 povprečnih strežniških jeder in je ne posodobijo več kot 10 let, dokler spet nimajo viška denarja na nekem razpisu. Med tem pa je gruča v povprečju v uporabi 10 % časa zanjo pa skrbi nek raziskovalec, ki naj bi počel kaj pametnejšega.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: one too many ()
m0LN4r ::
Ni ceneje najeti en manjsi del racunske moci v enem vecjem racunalniku, kot pa postaviti in vzdrzevati manjsega, recimo pocasnejsega?
Recimo, da imas reginalno 1000 racunskih enot, potem pa ugotovis, da bi bilo fino, ce bi simulacijo zagnali na 2300 enotah, da bi lahko hitreje nadaljevali z delom.
Kaj potem naredijo? Pustijo racunati na 1000 enotah pac nekajkrat dlje ali pa najamejo drugje prostor?
Treba je upostevati tudi cas, ki ga "izgubljas" cas = denar in elektriko itn.
Po drugi strani mene bolj fascinira, dizajn okoli hlajenja teh zverin v blizini ekvatorja, predvidevam, da rusi gori v sibiriji nimajo taksnih tezav z odvajanjem toplote oz. dovajanjem hladnote.
Recimo, da imas reginalno 1000 racunskih enot, potem pa ugotovis, da bi bilo fino, ce bi simulacijo zagnali na 2300 enotah, da bi lahko hitreje nadaljevali z delom.
Kaj potem naredijo? Pustijo racunati na 1000 enotah pac nekajkrat dlje ali pa najamejo drugje prostor?
Treba je upostevati tudi cas, ki ga "izgubljas" cas = denar in elektriko itn.
Po drugi strani mene bolj fascinira, dizajn okoli hlajenja teh zverin v blizini ekvatorja, predvidevam, da rusi gori v sibiriji nimajo taksnih tezav z odvajanjem toplote oz. dovajanjem hladnote.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
Zgodovina sprememb…
- spremenil: m0LN4r ()
blay44 ::
Zanimivo tole. Sploh vpogled v razmišljanje Japoncev.
Arm8.2a 512bit sve vektorska razširitev, ki jo še podpira gcc, pa Red-hat(očitno se okoli Intla in MS nekaj dogaja). Kompilerji: Fortran2008 in 2019, C11, c++14 in 17 ter java.
Skriptni: python, numpy, scipy in ruby.
Na 2Ghz double precision (64 bit) 488 Petaflops
Turbo 2,2Ghz double precision (64 bit) 537 Petaflops
In vse to za simulacije optimiziranja avtomobilske proizvodnje. Bomo videli kaj bo s Toyoto. Očitno jim zmanjkuje svežih idej.
Starci bi rekli, "kam hudiča gre ta svet".
Arm8.2a 512bit sve vektorska razširitev, ki jo še podpira gcc, pa Red-hat(očitno se okoli Intla in MS nekaj dogaja). Kompilerji: Fortran2008 in 2019, C11, c++14 in 17 ter java.
Skriptni: python, numpy, scipy in ruby.
Na 2Ghz double precision (64 bit) 488 Petaflops
Turbo 2,2Ghz double precision (64 bit) 537 Petaflops
In vse to za simulacije optimiziranja avtomobilske proizvodnje. Bomo videli kaj bo s Toyoto. Očitno jim zmanjkuje svežih idej.
Starci bi rekli, "kam hudiča gre ta svet".
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | V Maribor prihaja superračunalnik (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18408 (9411) | WizzardOfOZ |
» | ARNES dobil nov superračunalnik (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 19710 (14139) | Ghost7 |
» | Kitajska vodi na lestvici superračunalnikovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5182 (4167) | 7982884e |
» | Lestvica TOP500 je osveženaOddelek: Novice / Omrežja / internet | 5240 (2934) | Mr.B |
» | Lestvica najhitrejših superračunalnikov postaja dolgočasnaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10319 (8266) | Dr_M |