Slo-Tech - Globoko pod antarktičnim površjem, blizu južnega tečaja, je v dobrem kubičnem kilometru ledu več tisoč detektorjev, ki lovijo nevtrine. Detektor IceCube kot posodo uporablja kar naravni led, ogromno količino pa potrebuje, ker nevtrini sila redko reagirajo s snovjo. Vsako sekundo Zemljo preletava nepregledno število nevtrinov, ki neovirano prečkajo planet, ne da bi kdo to sploh opazil. Vsake toliko časa pa kakšen nevtrino reagira s snovjo, kar ustvari sekundarne delce, ki jih opazimo. Mimogrede, podobnih detektorjev je še nekaj, denimo Antares na francoski sredozemski obali.
Konec leta 2016 je eksperiment IceCube zabeležil dogodek, o katerem je bil danes objavljen članek v reviji Nature (analiza podatkov in recenzentski postopki so dolgi). Nevtrino, ki je na Zemljo priletel iz oddaljenega vesolja, je imel ravno primerno energijo (6,3 PeV), da je ob trku z elektronom reagiral. Nastala je paleta sekundarnih delcev, ki so jih detektorji opazili. S tem so prvikrat eksperimentalno potrdili napoved fizika Sheldona Glashowa iz leta 1960. Glashow je med podoktorskim izobraževanjem izračunal, da bi antinevtrino s primerno energijo lahko interagiral z elektronom (resonanca), pri čemer bi nastal W- bozon. Več kot pol stoletja po tej napovedi so to reakcijo opazili tudi v praksi. Bozon je hitro razpadel dalje, kar so opazili detektorji.
Potrebna energija 6,3 PeV je nedosegljiva s pospeševalniki delcev, kakršen je LHC CERN ali katerikoli drugi zemeljski. Vse, kar so ljudje zgradili ali si zamislili, je vsaj tisočkrat prešibko. A največji laboratorij na svetu je kozmos, kjer mrgoli tudi supermasivnih črnih lukenj. Tam se dogajajo ekstremni dogodki, v kateri nastajajo tudi delci z izjemno visokimi energijami. V enem teh dogodkov je nastal tudi omenjeni nevtrino, ki je imel ravno pravšnjo energijo in je z elektronom reagiral ravno na Antarktiki. Verjetno za to je izjemno majhna, a nevtrinov je izjemno veliko. Da so nevtrini sestavni del kozmičnega sevanja, torej da prihajajo iz oddaljenih galaksij, so na Antarktiki dokazali šele leta 2018.
Novice » Znanost in tehnologija » Po 61 letih potrdili Glashowovo interakcijo med nevtrinom in elektronom
Ahim ::
Nevtrino, ki je na Zemljo priletel iz oddaljenega vesolja
antinevtrino s primerno energijo
A to je vseeno da je enkrat omenjen nevtrino, drugic pa antinevtrino?
anoq ::
Da, anti-nevtrino ima nasprotni naboj od nevtrino delca, drugače sta povsem enaka (imata enako maso). Kot zanimivost, naboj ni električni, saj nevtrino ne prenaša električnega naboja, niti magnetnega momenta, temveč leptosnko število.
Zimonem ::
BigWhale ::
Da, anti-nevtrino ima nasprotni naboj od nevtrino delca, drugače sta povsem enaka (imata enako maso). Kot zanimivost, naboj ni električni, saj nevtrino ne prenaša električnega naboja, niti magnetnega momenta, temveč leptosnko število.
Nevtrino nima naboja.
A si slucajno nehal brati prejsnje sporocilo po prvem stavku in sel pisat odgovor al kaj?
MrStein ::
Če klikneš na "Odgovori", več ne vidiš sporočil, ki se vmes pojavijo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BigWhale ::
MrStein ::
Potem sem se zmotil.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Izmerili najdaljši razpolovni čas elementaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5794 (3829) | Ghenghiz |
» | Tudi sterilnih nevtrinov niOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5639 (4193) | BT52 |
» | CERN/OPERA: nevtrini imajo masoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10996 (9420) | Thomas |
» | Teleskop za nevtrine na južnem tečaju (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9567 (7423) | Saladin |