Bloomberg - IBM je sporočil, da bo v evropskih podružnicah odpustil 10.000 zaposlenih, preden se bo podjetje dokončno razdelilo. S tem ukrepom želijo povečati dobičkonosnost. Največ jih bodo odpustili v Nemčiji in v Veliki Britaniji, prizadete pa bodo še Belgija, Italija, Poljska, Slovaška. Samo v Nemčiji bodo odpustili 2300 ljudi. Skupno gre za 20 odstotkov zaposlenih v tej regiji, kar ni zanemarljivo.
V podjetju se pripravljajo na razdelitev. V novo podjetje, ki še nima uradnega imena in se za zdaj imenuje NewCo, bodo pospravili manj dobičkonosne dele, kot na primer infrastrukturne storitve, medtem ko bo originalni IBM obdržal umetno inteligenco in hibridne storitve v oblaku. Razdelitev kanijo končati do konca leta 2021, za delničarje pa ne bo imela davčnih posledic. Večina odpuščenih sodi v oddelke, ki bodo postali del NewCo. Ti se ukvarjajo z infrastrukturo, upravljanjem podatkovnih centrov, klasično tehnično podporo in servis. Zmanjšanje števila zaposlenih bodo dokončali do sredine prihodnjega leta.
IBM je bil nekdaj eno najbolj prepoznavnih in pomembnih tehnoloških podjetij. V zadnjem času pa ga prehitevajo mlajši velikani, kot je Amazon s svojimi storitvami v oblaku. Novi izvršni direktor IBM-a Arvind Krishna, ki je funkcijo prevzel aprila, ima nalogo ladji spremeniti smer. Odpuščanja in razdelitev podjetja sta prva večja koraka v tej smeri.
IBM je že pred leti zaspal, drugi so ga pa prehitevali.
::
Pred leti sem nekaj sodeloval s slovensko izpostavo tega podjetja. Če imajo tudi drugje zaposlene take "strokovnjake" s takim odnosom, verjamem da jim gre slabo.
Vsak nov CEO ima isto taktiko, odpusti delavce, voila stroški so se znižali, dobiš debel bonus in vlečeš mega plačo dokler se te ne znebijo. To je res najbolj preplačana/overrated funkcija ki je kdaj obstajala.
Vsak nov CEO ima isto taktiko, odpusti delavce, voila stroški so se znižali, dobiš debel bonus in vlečeš mega plačo dokler se te ne znebijo. To je res najbolj preplačana/overrated funkcija ki je kdaj obstajala.
Vsak CEO glede na četrtletje, ko se pišejo poročila delničarjem. Važno, da je plus, da lahko on pobaše bonus... kaj bo s firmo čez 3, 5 let, ni pomembno.
Gini je zafknila IBM na veliko, saj so pozabili na več pomembnih področij na račun kvazi umetne inteligence.
Pozabili na izobraževanje strank, to so outsourcali.
Pozabili na inštalirano maso softwara pri strankah, ki se ni več razvijal, sploh ne na web strani. Zastarel interface, akr danes ob množici malih, mladih managerjev, ne palči več. Ima konkurenca lepše...
Pozabili na celotno sliko, zato so prodali cel kup softwara, da so flikali poročila delničarjem. Tako so se znebili WebSphere eCommerce, Lotus Notes, celotnega x86 hardware oddelka, pa še kaj...
IBM je postal bolj nišni player, ki nima več celovite rešitve za podjetje. Ko pride do tebe sales, pa ti reče, vse bomo naredili in je povsod nalepka IBM. Kar se je delalo v velikih firmah.
Vleče jih ven mainframe, kjer imajo 50% dobička firme, vse ostalo bolj ali manj tam, tam. Pa še mainframa ne izkoristijo tako kot bi ga lahko. Recimo z manjšimi škatlami, ki bi si jih lahko privoščila "manjša" podjetja. Hardware mainframa je vseeno bolj zanesljiv, kot še taka cloud rešitev, gor pa praktilno teče zOS + Linux + Windows, prevedenega je pa cel kup free softwara.
Zafuk prve klase MBA managerjev...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Oh, ne! Kako je to možno? Pa v IT se pa obračajo ja milijarde milijard, vsaj tako pravijo prenekateri možganski slo-tech hrusti. Da programiranja raje ne omenim! Kje je zdaj rdeča preproga in 10.000€+ plače v Spodnjem Dupleku ali na Goričkem med vinogradi z glažem rujnega v rokah in delom v neokrjeni naravi? Je bila vse to le utvara motenih osebkov pod vplivom nedovoljenih substanc?! Oh, ne! Pa saj to ne more biti res! IT? oh ti moj IT! Ahime! Ahime, kje si Ahime? Reši nas Ahime! Ahime!
Zanimivo bo še videti razplet. Epidemija ni rekla zadnje in to bo imel posledice (najhujše) šele čez kake pol leta.
Po drugi strani pa ljudje kupujejo grafične kartice za 800€ + kot po tekočem traku.
Ko bo počilo bomo pa videli, kaj bo.
Morda bodo tudi programerji in sysadmini tu med nami videli, da je vse povezano in da niso zaščiteni pred najhujšim. Morda še boste ržtvovali 90+ let babico ko se bo začelo zamujati z položnicami. But don't say we didn't warn you.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Oh, ne! Kako je to možno? Pa v IT se pa obračajo ja milijarde milijard, vsaj tako pravijo prenekateri možganski slo-tech hrusti. Da programiranja raje ne omenim! Kje je zdaj rdeča preproga in 10.000€+ plače v Spodnjem Dupleku ali na Goričkem med vinogradi z glažem rujnega v rokah in delom v neokrjeni naravi? Je bila vse to le utvara motenih osebkov pod vplivom nedovoljenih substanc?! Oh, ne! Pa saj to ne more biti res! IT? oh ti moj IT! Ahime! Ahime, kje si Ahime? Reši nas Ahime! Ahime!
Na kratko: v ITju se res obračajo miljarde in sposobnim in pridnim ni bilo nikoli težko najti dela. V Sloveniji je pač tako, da je trg majhen. Kar se pa IBMa tiče, Indijci gor ali dol, kaste gor ali dol, IBM JE ZAOSTAJAL v razvoju že sigurno 10+ let, če ne še več.
Ne vem, kdo je bil šef takrat, ampak IBM so spremenili v kurilnico evrov. Pardon, dolarjev. Glede na ceno za RedHat, toliko dodane vrednosti ni možno potegniti ven iz RedHata, kakšna je bila cena. To so kupovali MBAjevci, ne inženirji. Da je RH preplačan za vsaj 40% je bilo jasno vsakomur, ki se vsaj malo spozna na to.
IBM JE ZAOSTAJAL v razvoju že sigurno 10+ let, če ne še več.
Naj predstavim še eno mnenje. Kakor jaz vidim IBM, imajo izjemen research, ki je vsaj 30 let pred ostalim svetom. A imajo težave ta research spremeniti v produkte, ki bi jim prinašali denar. Na drugi strani pa imajo vrsto zanimivih legacy produktov, od katerih so odvisna največja podjetja na svetu in lahko z njimi dobro služijo, kljub temu, da so po konceptu stari 50+ let. Magnetni trakovi za arhiviranje, recimo. IBMa nisem nikoli videl kot podjetje, ki bi se ukvarjalo z zlato sredino, kjer se drenjajo vsi; mogoče sem premlad. Sem pa IBM videl kot podjetje, ki je dovolj veliko, da ustvarja svoje trge in svoj tempo in se ne ukvarja z "samo kako desetletje" trajajočimi modnimi muhami, ki jih je v ITju vse preveč. Tudi kultura podjetja je bila (in je verjetno še vedno) drugačna kot drugje v ITju - ko si enkrat notr, si v prvi vrsti zelo šablonski IBMer s kravato, ne glede na to ali si bel, rjav, črn ali mavričast. In ta del zgodbe me še najbolj skrbi pri pripojitvi RedHata - zelo različna kultura, ki se ne bo pustila vkalupiti. Bomo videli, kako se bo to razvilo in končalo ...
Oh, ne! Kako je to možno? Pa v IT se pa obračajo ja milijarde milijard, vsaj tako pravijo prenekateri možganski slo-tech hrusti. Da programiranja raje ne omenim! Kje je zdaj rdeča preproga in 10.000€+ plače v Spodnjem Dupleku ali na Goričkem med vinogradi z glažem rujnega v rokah in delom v neokrjeni naravi?
Nekaj časa to traja, potem se razmere na trgu spremenijo.
Meni je to omogočalo, da sem nabavil stanovanje in hišo.
Tudi kultura podjetja je bila (in je verjetno še vedno) drugačna kot drugje v ITju - ko si enkrat notr, si v prvi vrsti zelo šablonski IBMer s kravato, ne glede na to ali si bel, rjav, črn ali mavričast.
Tega že kar nekaj časa ni...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Agonija se vleče že več kot dvajset let. Namesto, da bi denar vlagali v produkte in izboljšavo-krpanje le teh, so izvajali raje odkupe delnic. Trg odjemalcev so povsem zavozili. Na backendu so pa tudi počasi erodirali. Kitajska kot desetletje nazaj na večji trg pa se je tudi odrekla IBMu, oraclu in emc. Sedaj se bolj ali manj valjajo samo še po zastarelih bankah, nove jih tudi ne šlivijo več.
Ja, IBM je znal zakomplicirati stvari. Pred leti sem kupil Rational Purify ravno malo potem, ko je zadevo kupil IBM. Že namestitev je bila čisti kaos, zakomplicirana aktivacija, navodila so usmerjala na neobstoječe strani. In ko sem potem čez dve leti stvar prenašal na drug računalnik, so vmes spet vse nekaj spremenili in sem se spet ubadal. In cela stvar je tudi čisto zaspala potem, sploh ne vem, če so potem še naredili kakšno novo verzijo, sem čisto obupal nad njimi.
To kar lahko dela recimo 1 človek pri nas v tujini delajo trije ali pa celo 5 in vsepovsod je isto 1 maha z krampom 5 pa jih gleda plačani pa so vsi isto
We don't pretend we're gay. We always feel that way, Because we're filling the world with sunshine. With I.B.M. machines, We've got the finest means, For brightly painting the clouds with sunshine.
—from "Painting the Clouds with Sunshine"
Tudi tale Ballemerjev citat o načinu dela v IBMu je zanimiv:
In IBM there's a religion in software that says you have to count K-LOCs, and a K-LOC is a thousand line of code. How big a project is it? Oh, it's sort of a 10K-LOC project. This is a 20K-LOCer. And this is 5OK-LOCs. And IBM wanted to sort of make it the religion about how we got paid. How much money we made off OS 2, how much they did. How many K-LOCs did you do? And we kept trying to convince them - hey, if we have - a developer's got a good idea and he can get something done in 4K-LOCs instead of 20K-LOCs, should we make less money? Because he's made something smaller and faster, less KLOC. K-LOCs, K-LOCs, that's the methodology. Ugh anyway, that always makes my back just crinkle up at the thought of the whole thing.
Tudi tale Ballemerjev citat o načinu dela v IBMu je zanimiv:
In IBM there's a religion in software that says you have to count K-LOCs, and a K-LOC is a thousand line of code. How big a project is it? Oh, it's sort of a 10K-LOC project. This is a 20K-LOCer. And this is 5OK-LOCs. And IBM wanted to sort of make it the religion about how we got paid. How much money we made off OS 2, how much they did. How many K-LOCs did you do? And we kept trying to convince them - hey, if we have - a developer's got a good idea and he can get something done in 4K-LOCs instead of 20K-LOCs, should we make less money? Because he's made something smaller and faster, less KLOC. K-LOCs, K-LOCs, that's the methodology. Ugh anyway, that always makes my back just crinkle up at the thought of the whole thing.
Saj ne da bi imel kaj proti tebi, Ballmerju, Gatesu ali komurkoli, ampak...
To je bila kultura v računalništvu takrat, danes tega več ni. Poskusili so ocenjevati velikost projektov po številu napisanih vrstic. To je v IBMu s COBOLom in mogoče makro asemblerjem lepo laufalo. Čim pa se pride v svet mikroprocesorjev, pa število vrstic ni več toliko merodajno, ker npr. Pascal je bolj "zgovoren" od C/C++, makro asemblerjev pa PCji sploh niso poznali (so pa poznali asemblerje). Zato je ta metrika preprosto razpadla v ne-IBM svetu.
Danes se v glavnem stvari merijo v FTEjih (full-time equivalent) ponudbe pa se v glavnem dajo po Gartnerjevi točkovni metodologiji.
Menim, da je Ballmer vzel stvari iz konteksta. Zdaj, kaj si pa jaz mislim o Ballmerju in Gatesu, pa ne bi.
IBM je super firma, vendar žal so imeli v preteklosti napačne odločitve.
To definitivno drži...
Poznam kar nekaj inženirjev, tudi po svetu, notri je dovolj strokovnosti in profesionalizma. Večinoma tudi več kot v teh modernih, mladih, web in mobile oriented firmah... Mogoče malo okostenel sistem razvoja, ampak je dovolj učinkovit. recepta za butaste stranke tudi IBM nima...
Kar IBM tepe, sploh v Nemčiji, je starost inženirjev, ker se je povečala upokojitvena doba. Zato uporabljajo sistem zlatega padala, da se znebijo ljudi, ampak vseeno to ni poceni. Osebno poznam nekaj starih IBM inženirjev, ki so dobili cirka 150k EUR, da so šli predčasno v penzijo, kolikor je pač treba po trenutni zakonodaji.
Zdaj pa novih projektov ni, ker so velike firme ustavile vse nove projekte... Od katerih tudi velike firme živijo...
Ni ima problemov samo IBM, samo odpuščanje veliko ljudi iz ene velike firme je huge news, malo odpuščenih iz veliko majhnih firm pa pač ni...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
IBM je super firma, vendar žal so imeli v preteklosti napačne odločitve. Kot drugo so preveč togi.
Žal mi je za njih, da se jim to dogaja.
Jaz jim pa privoščim. Ubili so vse kar je bilo perspektivnega in se šlepal na konglomerate. Na predstavitve za razvijalce so pošiljali komercialiste. Če je imel izdelek preveč bug reportov so ga pa raje ukinili. Sicer pa če bi jih uporabniki notesov tožili za duševne bolečine, bi že zdavnaj bankrotirali.
Od kje ti vlečeš te zgodbice... Zakaj se take traparije ne brišejo na tehničnem forumu. Ali je to sedaj podružnica Lady in Hople?
Mislim, da ti ne razumeš, kaj sem jaz hotel povedati. V študentskih letih sem delal za par firm, med drugim sem delal na DEC/VAX sistemu. Takrat sem delal na VAX makro asemblerju: https://www.itec.suny.edu/scsys/vms/ovm...
ki je imel dve stvari zelo bogati: a) bogat nabor instrukcij b) lahko si klical zlinkane sistemske funkcije, praktično vse malo bolj komplicirane funkcije si klical v eni ali max. par vrsticah. Plačan sem bil, kakor je bilo to takrat v navadi, v številu narejenih vrstic. To je bila takrat priznana metrika, koliko si naredil. Pri VAX makro asemblerju je to štelo IN je bilo pošteno.
takrat so v tem delali obdelavo prodaje, zaloge, za plače ne vem. Tudi tam so projekte ocenjevali v številu vrstic.
Bistvo makro asemblerja je bilo (vsaj takrat) ne samo da si imel ene high-level funkcije, ampak da si lahko klical bogato back-end knjižnico, kjer so ti bile na voljo vse sistemske funkcije, od matematičnih, delo z datotekami. Microsoft makro asembler je bil makro samo po imenu, nekih knjižnic nisi mogel klicati, pa to tudi ni bil namen tega asemblerja. Kopijo MASM sem sicer imel, nihče se tega ni pritaknil. Če si hotel razvijati kakšne low-end rutine za DOS, si delal v MASM. V MASM nihče ni naredil plač, če razumeš, kaj ti hočem povedati.
To je bilo pod vplivom faksa v Mariboru, kjer so si profesorji zbrali Pascal, ta se je tudi učil na faksu. Kolikor vem, pač v Ljubljani je takrat Žiga Turk napisal eno osnovno knjigo o Cju, drugo pa takrat itak ni bilo.
Naredil sem en projekt v Pascalu, ki je delal vse, kar je naročnik hotel, celo GUI je imel. GUI je sicer tekel na Atari STju, tudi na Pascalu: Atari Pascal @ Wikipedia
Atari ST je bil takrat cenejši od PCja, celo tam na ceni barvnega DEC terminala. To so uporabljali v firmi, ki je danes več ni - Metalna: Metalna Maribor @ Wikipedia
Moj prevzemnik softvera je bila ena punca, ki je delala kot asistentka na mariborskem faksu. Ko je videla softver, ni mogla verjeti, kako dobro je bilo narejeno.
Bil je samo en problem. Število vrstic je bilo cca 30 do 50x večje in moja (avtorska bi danes rekli) pogodba je bila na vrstice. Plačali so nek šmorn, ne vrstice, ne ure, nekaj kar se jim je zazdelo. Sodelovanje smo po tem projektu prekinili.
Od takrat v bistvu je bilo vsem jasno, da se ne da softvera zmeriti na vrstice, ker je softver pisan v različnih jezikih in pač različni jeziki so različno "zgovorni". Metalna je takrat kupila DECstatione, fant od te asistentke me je vabil, da bi še delali za Metalno, to so bile tele postaje: DECstation @ Wikipedia
samo pač nisem hotel, ker niso spoštovali predhodne pogodbe.
Če se vrnem nazaj na Ballmerja, on je govoril o IBMerjih, ki so govorili o tistih famoznih vrsticah, kultura merjenja produktivnosti v razvoju softvera je pač šla stran od te metrike, ker, kot rečeno, lahko imaš 30x več vrstic. Te omembe Ballmerja se mi zdijo norčevanje (ali lastno napihovanje), kdor ni bil plačan po vrsticah, sploh ne razume konteksta.
bbbbbb2015, vprašanje glede Metalne. Kje so uporabili tiste DEC Statione?
Lp
Jože
Ne vem, ker po tem nisem več hotel delati za njih. Šola (FERI) je takrat strepetala en DEC station in mislim da eno 6-8 diskless stationov (to je teklo pod XWindows ali nekaj takega). Metalna je takrat kupila zdaj ne vem če 10 ali 20 postaj.
Oni so hoteli imeti nek custom konstruktorski program za izračunavanje tistih njihovih konstruktorskih stvari. Kdo je potem to delal, ne vem. Če sploh kdo. Pred tem so imeli čiste VAX sisteme in terminale. Ko so videli GUI, so mislili, da si je Marija vzela malo fraj in jih prišla osebno pogledat v Maribor.
To je bila firma s toliko denarja, da sem jim zameril, da meni niso vse plačali po pogodbi.
Sprašujem zato, ker sem malo, preden je Juga razpadla, moje sodelavce iz sosednje firme preko proge (Elektrokovina) peljal na ogled v njihov raziskovalni inštitut. In se spomnim, da so za CAD uprabljali delovne postaje HP9000 serije 300. Mislim, da so nam tudi FEM (končni elementi) na teh mašinah kazali... DEC stationov pa se ne spomnim...
Sprašujem zato, ker sem malo, preden je Juga razpadla, moje sodelavce iz sosednje firme preko proge (Elektrokovina) peljal na ogled v njihov raziskovalni inštitut. In se spomnim, da so za CAD uprabljali delovne postaje HP9000 serije 300. Mislim, da so nam tudi FEM (končni elementi) na teh mašinah kazali... DEC stationov pa se ne spomnim...
... malo še "pomnite tovariši"
Lp
Jože
Res ne bi vedel, kaj se je zgodilo s tem. Jaz sem študiral na FERI. Tam je bil en laboratorij (ne bomo o imenih). Šef laboratorija je hkrati delal za eno par velikih firm. Potem pa je bil en par, fant je delal kot asistent na FERIju ali nek pogodbeni sodelavec, to nikoli nisem prav zares vedel. Ta fant je imel punco, ki se mi zdi, da je delala za Metalno, potem pa kot da bi honorarno delala še za faks.
O imenih ne bi, ker sta ta fant in punca zdaj oba profesorja, samo mislim, da nista več skupaj.
Ta trio je nas novačil. Začeli smo v makro asemblerju, oni so rihtali solidne pogodbe. Delalo nas je eno 5-6. Potem je ta šef laboratorija privlekel Atari ST in čisto slučajno sem takrat imel ta računalnik tudi jaz. Naredili smo povezavo, kako je to bilo, se ne spomnim več, mislim, da smo dali cross-over kabel na DEC terminal. VAX je mislil, da terminal komunicira, v resnici je bil Atari ST. Moja prva aplikacija je bila 'Avtopark' in razen cene, so bili strašno zadovoljni. Zdaj 'Avtopark' se sliši tako - skromno. Ampak ta firma je imela miljavžent vozil, od viličarjev, do dvigal, ne samo v Jugoslaviji, delali so (pretežno) v tujini. Večina materiala se je dobila iz tujine, to je vse dosti stalo, pred to aplikacijo niso imeli prave predstave, koliko kaj stane(!).
Potem so dobili hude ambicije, nabavili so te DECstatione, samo smo se pač sporekli. Za zaslužen denar na tem projektu sem si kupil potem dva klona PC, ki sta bila povezana v mrežo. Potem sem začel delati za eno firmo iz Ljubljane, ta firma še danes obstaja in zelo solidno posluje. Šel sem stran od te 'mini computer' scene, povsem na PC sceno. Predvsem zato, ker sem pač ugotovil, da če nimam dostopa do VAXa, ne morem narediti nič, oni so pa vse fušali na računalnikih od faksa.
Preostali fantje so potem delali direktno za stranko od Metalne, to je bila ena firma v Nemčiji, tega odnosa nisem čisto dobro razumel. So pa, podobno kot jaz, preklopili na PCje, ker niso hoteli biti odvisni od tiste asistentske garniture na faksu. HP delovno postajo so sicer na faksu tudi imeli eno, nihče ni delal na njej, oziroma nihče od te trojice ni delal na tem, niti ni kazal zanimanja.
So zanimive te štorije iz preteklosti, ni kaj... No, v Elektrokovini smo bili takrat toliko ubogi, da nismo kupili nič. Smo pa FERI-ju donirali nekaj malega denarja, ko so Tektronix delovno postajo kupili in smo po nekaj časa po večerih tja hodili ANSYS naganjat...
Lepo videti vax znalce še na forumu ;) Jaz sem si enega privlekel domov iz slovenialesa v začetku tega tisočletja, da sem se malo spoznaval z VMSom in decnetom ... fun times. Pred nekaj tedni sem videl novico, da se obeta free x86 port zadnjega VMSa za hobijaše? To bo še zanimivo in še kak posel iz tega ... :D
Lepo videti vax znalce še na forumu ;) Jaz sem si enega privlekel domov iz slovenialesa v začetku tega tisočletja, da sem se malo spoznaval z VMSom in decnetom ... fun times. Pred nekaj tedni sem videl novico, da se obeta free x86 port zadnjega VMSa za hobijaše? To bo še zanimivo in še kak posel iz tega ... :D
Saj ne da bi imel kaj proti tebi, Ballmerju, Gatesu ali komurkoli, ampak...
To je bila kultura v računalništvu takrat, danes tega več ni. Poskusili so ocenjevati velikost projektov po številu napisanih vrstic. To je v IBMu s COBOLom in mogoče makro asemblerjem lepo laufalo. Čim pa se pride v svet mikroprocesorjev, pa število vrstic ni več toliko merodajno, ker npr. Pascal je bolj "zgovoren" od C/C++, makro asemblerjev pa PCji sploh niso poznali (so pa poznali asemblerje). Zato je ta metrika preprosto razpadla v ne-IBM svetu.
Danes se v glavnem stvari merijo v FTEjih (full-time equivalent) ponudbe pa se v glavnem dajo po Gartnerjevi točkovni metodologiji.
Menim, da je Ballmer vzel stvari iz konteksta. Zdaj, kaj si pa jaz mislim o Ballmerju in Gatesu, pa ne bi.
V Mythical Man Month je že leta 1975 bilo razloženo zakaj je taka metrika neumna ter vodi v manj kvalitetne projekte (in manj denarja na daljši rok). V tisti knjigi je bilo opisanih precej neumnosti, ki jih te dni v zaostalih firmah nekako še vedno uspejo zabluziti. Priporočam branje, je z razlogom obvezno za vsakega eng. managerja.
Da, a pred dvema desetletjema si moral imeti vaxa ali alpho. Ali pa oboje, kot jaz :D
Dve desetletji nazaj sta bili leto 2000 in je Compaq dokončno ubil tako VAXe kot Alphe ker je bilo že tedaj jasno da je njihov čas pošel. Verjetno si mislil tri desetletja? :)
Bistvo makro asemblerja je bilo (vsaj takrat) ne samo da si imel ene high-level funkcije, ampak da si lahko klical bogato back-end knjižnico, kjer so ti bile na voljo vse sistemske funkcije, od matematičnih, delo z datotekami. Microsoft makro asembler je bil makro samo po imenu, nekih knjižnic nisi mogel klicati, pa to tudi ni bil namen tega asemblerja. Kopijo MASM sem sicer imel, nihče se tega ni pritaknil. Če si hotel razvijati kakšne low-end rutine za DOS, si delal v MASM. V MASM nihče ni naredil plač, če razumeš, kaj ti hočem povedati.
Ne ne razumem kako ni naredil mask plač. Razen da je takrat obstajale db in lotus 123. Masm je bil asembler z tekst replacom kot vsi pred njim. Z zaščito pomnilnika se enostavno ni splačalo uporabljat več sistemskih funkcij ker si moral potem v programu poskrbeti za servisiranje. Sicer je pa c v osnovi zgolj standardiziran zbirnik. Ampak neprimerno močnejši kot paskal.
Naj predstavim še eno mnenje. Kakor jaz vidim IBM, imajo izjemen research, ki je vsaj 30 let pred ostalim svetom. A imajo težave ta research spremeniti v produkte, ki bi jim prinašali denar. Na drugi strani pa imajo vrsto zanimivih legacy produktov, od katerih so odvisna največja podjetja na svetu in lahko z njimi dobro služijo, kljub temu, da so po konceptu stari 50+ let. Magnetni trakovi za arhiviranje, recimo. IBMa nisem nikoli videl kot podjetje, ki bi se ukvarjalo z zlato sredino, kjer se drenjajo vsi; mogoče sem premlad. Sem pa IBM videl kot podjetje, ki je dovolj veliko, da ustvarja svoje trge in svoj tempo in se ne ukvarja z "samo kako desetletje" trajajočimi modnimi muhami, ki jih je v ITju vse preveč. Tudi kultura podjetja je bila (in je verjetno še vedno) drugačna kot drugje v ITju - ko si enkrat notr, si v prvi vrsti zelo šablonski IBMer s kravato, ne glede na to ali si bel, rjav, črn ali mavričast. In ta del zgodbe me še najbolj skrbi pri pripojitvi RedHata - zelo različna kultura, ki se ne bo pustila vkalupiti. Bomo videli, kako se bo to razvilo in končalo ...
Problem je da je od tega izjemnega researcha ostalo v teh časih bore malo, izjemnih inženirjev pa prav tako. Konstantne runde zajebavanja zaposlenih, odpuščanj in reorgov so se uspešno znebila inovacij, preostali izjemni inženirji pa držijo pri življenju smrdeči kadaver, ki je bil na višku svoje moči 40 let nazaj. Ta runda odpuščanj je le še naslednji poskus stiska zadnjega soka iz trupla za trenutne mrhovinarje. Srečati sposobnega IBMovca v naravi pa je tudi čudež - z veseljem bodo na tebe nagnali stotine lažnivih prodajnikov in nesposobnih podizvajalcev. Do nekoga sposobnega pa je vsako leto težje in težje bilo priti.
Zvon je zazvonil ko so zabrneli prvi oblačni strežniki v Googlu okoli leta 2000 in drugič ko je AWS prvič začel prodajati svoje storitve leta 2006. 15 let kasneje vsi izjemni osebki v IBMu še vedno niso uspeli pogruntati nič kar bi temu konkuriralo. Ampak to za tak ko korporacije ni čudno - veselo se bodo oddelki grizli med sabo dokler barka ne potone.
Bistvo makro asemblerja je bilo (vsaj takrat) ne samo da si imel ene high-level funkcije, ampak da si lahko klical bogato back-end knjižnico, kjer so ti bile na voljo vse sistemske funkcije, od matematičnih, delo z datotekami. Microsoft makro asembler je bil makro samo po imenu, nekih knjižnic nisi mogel klicati, pa to tudi ni bil namen tega asemblerja. Kopijo MASM sem sicer imel, nihče se tega ni pritaknil. Če si hotel razvijati kakšne low-end rutine za DOS, si delal v MASM. V MASM nihče ni naredil plač, če razumeš, kaj ti hočem povedati.
Ne ne razumem kako ni naredil mask plač. Razen da je takrat obstajale db in lotus 123. Masm je bil asembler z tekst replacom kot vsi pred njim. Z zaščito pomnilnika se enostavno ni splačalo uporabljat več sistemskih funkcij ker si moral potem v programu poskrbeti za servisiranje. Sicer je pa c v osnovi zgolj standardiziran zbirnik. Ampak neprimerno močnejši kot paskal.
Glej, nočem biti nespoštljiv, vendar... Če si programiral v DEC VAX makro asemblerju, si poleg samih navodil za makro asembler šel v eno etažo na IZUMu ali kako se je že imenoval tam njihov DEC fan klub... Tam so bile skladovnice modrih fasciklov, sisatemske funkcije, knjižnice - AMPAK RES VSEGA ŽIVEGA. Fasciklov je bilo tako od oka 120 - 200. V vsakem je bila na en zelo pedanten in sistematičen način opisana funkcija, kaj je počela, input, output, kontrole. Potem pa mislim še da podobne funkcije, skratka res top. Če te je fascikel zanimal, si si ga lahko sposodil in ga uporabil pri programiranju. Tam je bilo notri VSE, kar si se sploh lahko spomnil, da rabiš za eno poslovno aplikacijo.
MASM je prišel, zdaj da ne lažem, ker se sploh ne spomnim več, na eni ali dveh 5.25 disketah. Škatla je bila debela 10cm, dalo se je naročiti še neke knjige, samo se ne spomnim več. V grobem, to je bil nek manual, pa to še ni bilo dovolj. Moral si imeti še vsaj Intelov manual. Jaz ga nisem imel, imel pa ga je en bivši sodelavec. Ostalo pa... Če si si rutine napisal, si jih imel, sicer pa jih nisi imel. V tistih časih je moj sodelavec vlekel dol preko te DEC mreže v Jugoslaviji/Sloveniji zdaj se ne spomnim, nek gateway je bil, da si lahko dostopal preko enih arhivov v Ameriki. Detajlov se ne spomnim, vlekel sem tudi jaz dol. On je vlekel asemblerske knjižnice rutin, pa zopet kaj manjkalo, pa flikal, pa tako.
Če to primerjam po kvaliteti recimo 7000 : 1 za DEC.
V Mythical Man Month je že leta 1975 bilo razloženo zakaj je taka metrika neumna ter vodi v manj kvalitetne projekte (in manj denarja na daljši rok). V tisti knjigi je bilo opisanih precej neumnosti, ki jih te dni v zaostalih firmah nekako še vedno uspejo zabluziti. Priporočam branje, je z razlogom obvezno za vsakega eng. managerja.
Mah glej... Jaz sem praktično 4 leta lepo programiral v tem asemblerju, vključil sem se v tim, ki je to počel že nekaj časa. Koda je bila korektno napisana, korektno plačana. Nihče ni napihoval kode, una punca je to lepo preverjala.
Dokler mi nismo začeli šopati mikroprocesorsko sceno, kjer je koda bila - drugačna, je to, po mojih izkušnjah, laufalo v redu, kot namazano.
je prišel, zdaj da ne lažem, ker se sploh ne spomnim več, na eni ali dveh 5.25 disketah. Škatla je bila debela 10cm, dalo se je naročiti še neke knjige, samo se ne spomnim več. V grobem, to je bil nek manual, pa to še ni bilo dovolj. Moral si imeti še vsaj Intelov manual. Jaz ga nisem imel, imel pa ga je en bivši sodelavec. Ostalo pa... Če si si rutine napisal, si jih imel, sicer pa jih nisi imel. V tistih časih je moj sodelavec vlekel dol preko te DEC mreže v Jugoslaviji/Sloveniji zdaj se ne spomnim, nek gateway je bil, da si lahko dostopal preko enih arhivov v Ameriki. Detajlov se ne spomnim, vlekel sem tudi jaz dol. On je vlekel asemblerske knjižnice rutin, pa zopet kaj manjkalo, pa flikal, pa tako.
A bež no moral si pri intlu imeti manual, pri srcu pač ne??? In waxi so bili bolje dokumentirani kot intli? Pa saj šajrerska ni Mars!
Ne glede na vse napisano, je zaposlitev pri IBMju bil moj "dream job". Nekaj časa sem imel celo dostop preko dial-up interneta preko njih (se kdo še spomni tega) in se ob eni tehnični težavi pogovarjal z njimi, pa niso takrat rabili nikogar...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
je prišel, zdaj da ne lažem, ker se sploh ne spomnim več, na eni ali dveh 5.25 disketah. Škatla je bila debela 10cm, dalo se je naročiti še neke knjige, samo se ne spomnim več. V grobem, to je bil nek manual, pa to še ni bilo dovolj. Moral si imeti še vsaj Intelov manual. Jaz ga nisem imel, imel pa ga je en bivši sodelavec. Ostalo pa... Če si si rutine napisal, si jih imel, sicer pa jih nisi imel. V tistih časih je moj sodelavec vlekel dol preko te DEC mreže v Jugoslaviji/Sloveniji zdaj se ne spomnim, nek gateway je bil, da si lahko dostopal preko enih arhivov v Ameriki. Detajlov se ne spomnim, vlekel sem tudi jaz dol. On je vlekel asemblerske knjižnice rutin, pa zopet kaj manjkalo, pa flikal, pa tako.
A bež no moral si pri intlu imeti manual, pri srcu pač ne??? In waxi so bili bolje dokumentirani kot intli? Pa saj šajrerska ni Mars!
Verjetno je tako, da je med nama bodisi starostna razlika ali pa nikoli nisi hodil na faks, pa si neke vrste samouk ali karkoli. Dopuščam možnost, da si top-šit šolan informatik z doktoratom, pa je tam kako ministrstvo ali velika firma v Ljubljani kupovala softver in dokumentacijo kot vodo. Na litre.
Pa da se razumeva, ko sem odšel od VAXov stran, nikoli več nisem delal na njih. Šel sem na PC sceno, samo pač asemblerja nisem uporabljal. Jaz sem na teh VAXih videl, kako zgleda en soliden računalniški sistem, pa to mi je pasalo, na tem sem bil lahko produktiven.
Kolega me je vabil na IBM sceno, bila je ena firma, ki je delala "obdelave", kot so oni temu rekli, za pol regije. Celo štipendist sem bil njihov. Nisem šel tja, ker se mi je zdelo, da sem ujet v isto zanko - dokler delam za njih, mi nudijo sistem, ko pridem domov, ne morem nič.
V grobem, na PC sceni je bila suša takrat, če si hotel sam razvijati softver. Laufali so DBASE IV, jaz sem delal na derivatu tega - FOXPRO, ki je imel celo nek character based GUI. Folk je imel na črno skopirane diskete, ter kvečjemu skopirana navodila. V knjigarnah so bile "Bible", knjige, ki so bile samo ene v redu, ene pa samo napihnjene na 400 strani nekaj, kar bi sicer pasalo bolj na 100 strani - ali še manj kot 100 strani.
In jaz sem takrat v bistvu vzel, kar je imelo maksimalno doumentacije zraven. Sicer pa... V takratnih časih Microsoft ni slovel kot neka jaka firma, ki dela kvaliteten softver. Če se prav spomnim, so oni svoj Word in Excel softver prevajali z Watcom C prevajalnikom:
Zato meni MASM ni nikoli sedel, niti ga nisem mogel porabiti, kar sem jaz takrat delal.
Zdaj bi ti lahko povedal zgodbe, kako Microsoftov C prevajalnik ni v redu optimiziral kode in je NAPAK izvajal kodo v Cju. Ni bil takrat Microsoft zlat. Saj še sedaj ni.
Jaz sem na teh VAXih videl, kako zgleda en soliden računalniški sistem, pa to mi je pasalo, na tem sem bil lahko produktiven.
To je bistvo, da. Zato sem si enega vaxa domov privlekel, da sem se s to solidnostjo lahko osebno seznanil. Koristna lekcija za vse, ki danes vidijo linux kot vrhunec računalništva ...
IBM je super firma, vendar žal so imeli v preteklosti napačne odločitve. Kot drugo so preveč togi.
Žal mi je za njih, da se jim to dogaja.
Jaz jim pa privoščim. Ubili so vse kar je bilo perspektivnega in se šlepal na konglomerate. Na predstavitve za razvijalce so pošiljali komercialiste. Če je imel izdelek preveč bug reportov so ga pa raje ukinili. Sicer pa če bi jih uporabniki notesov tožili za duševne bolečine, bi že zdavnaj bankrotirali.
je prišel, zdaj da ne lažem, ker se sploh ne spomnim več, na eni ali dveh 5.25 disketah. Škatla je bila debela 10cm, dalo se je naročiti še neke knjige, samo se ne spomnim več. V grobem, to je bil nek manual, pa to še ni bilo dovolj. Moral si imeti še vsaj Intelov manual. Jaz ga nisem imel, imel pa ga je en bivši sodelavec. Ostalo pa... Če si si rutine napisal, si jih imel, sicer pa jih nisi imel. V tistih časih je moj sodelavec vlekel dol preko te DEC mreže v Jugoslaviji/Sloveniji zdaj se ne spomnim, nek gateway je bil, da si lahko dostopal preko enih arhivov v Ameriki. Detajlov se ne spomnim, vlekel sem tudi jaz dol. On je vlekel asemblerske knjižnice rutin, pa zopet kaj manjkalo, pa flikal, pa tako.
A bež no moral si pri intlu imeti manual, pri srcu pač ne??? In waxi so bili bolje dokumentirani kot intli? Pa saj šajrerska ni Mars!
Verjetno je tako, da je med nama bodisi starostna razlika ali pa nikoli nisi hodil na faks, pa si neke vrste samouk ali karkoli. Dopuščam možnost, da si top-šit šolan informatik z doktoratom, pa je tam kako ministrstvo ali velika firma v Ljubljani kupovala softver in dokumentacijo kot vodo. Na litre.
Pa da se razumeva, ko sem odšel od VAXov stran, nikoli več nisem delal na njih. Šel sem na PC sceno, samo pač asemblerja nisem uporabljal. Jaz sem na teh VAXih videl, kako zgleda en soliden računalniški sistem, pa to mi je pasalo, na tem sem bil lahko produktiven.
Kolega me je vabil na IBM sceno, bila je ena firma, ki je delala "obdelave", kot so oni temu rekli, za pol regije. Celo štipendist sem bil njihov. Nisem šel tja, ker se mi je zdelo, da sem ujet v isto zanko - dokler delam za njih, mi nudijo sistem, ko pridem domov, ne morem nič.
V grobem, na PC sceni je bila suša takrat, če si hotel sam razvijati softver. Laufali so DBASE IV, jaz sem delal na derivatu tega - FOXPRO, ki je imel celo nek character based GUI. Folk je imel na črno skopirane diskete, ter kvečjemu skopirana navodila. V knjigarnah so bile "Bible", knjige, ki so bile samo ene v redu, ene pa samo napihnjene na 400 strani nekaj, kar bi sicer pasalo bolj na 100 strani - ali še manj kot 100 strani.
In jaz sem takrat v bistvu vzel, kar je imelo maksimalno doumentacije zraven. Sicer pa... V takratnih časih Microsoft ni slovel kot neka jaka firma, ki dela kvaliteten softver. Če se prav spomnim, so oni svoj Word in Excel softver prevajali z Watcom C prevajalnikom:
Zato meni MASM ni nikoli sedel, niti ga nisem mogel porabiti, kar sem jaz takrat delal.
Zdaj bi ti lahko povedal zgodbe, kako Microsoftov C prevajalnik ni v redu optimiziral kode in je NAPAK izvajal kodo v Cju. Ni bil takrat Microsoft zlat. Saj še sedaj ni.
Watcom se je uporabljal predvsem zaradi dobre podpore x87 razširitev. Pa še to par let. Če je office skompajliran v watcomu pa ne vem. To veste insiderji.