Zbiranje podpisov o spremembi zakona o poštnih storitvah.

#1

Pozdravljeni,
Po domače povedano se gre za to, da je pošta dolžna izvajat univerzalno poštno storitev (dostava pisem in paketov) po slovenski in EU zakonodaji. Ampak, ker država zahteva od pošte vedno večji dobiček, ji samo s tem ne uspeva in posledično se zapirajo poslovalnice, krajšajo urniki, dostavlja pošto trikrat tedensko (v nekaterih krajih se že izvaja).
Zato se je začela civilna iniciativa za referendum za spremembo zakona in se do konca oktobra zbirajo podpisi za spremembo zakona o poštnih storitvah.
Podpisi se zbirajo na vaših upravnih enotah in krajevnih uradih. Tisti ki imate digitalno potrdilo, lahko obrazec izpolnite tukaj.
Zdaj je čas, če ne zberemo dovolj podpisov, se bodo stvari začele drastično slabšat, predvsem na udaru bodo seveda starejši in ljudje ki živijo izven mest.
Gre za VAS stranke, da obdržite pošto v vašem kraju, z primernim urnikom,...
Na krajevnem uradu podpišite obrazec in ga pošljite na SPD, p.p.179, 6000 KOPER, oziroma ga izročite vašemu pismonoši. Podrobnejše informacije: spd.si

Kratek video.

KRATKA RAZLAGA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBA IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O POŠTNIH STORITVAH (ZPSto-2C)

Pošta Slovenje, ki je v 100% lasti države, je v javnosti zmotno razumljena kot javno podjetje.
Vendar to ni. Pošta Slovenije je gospodarska družba, ki opravlja javni (poštni) servis v
Republiki Slovenije, a se mora financirati sama. Poleg tega mora sama vzdrževati in ohranjati
poštno omrežje ter skrbeti za modernizacijo. Na koncu leta pa lastnik, preko upravljalca
državnega premoženja (SDH), od Pošte Slovenije pričakuje več milijonski dobiček.
Ker pa v zadnjih letih Pošta Slovenije d.o.o. zaradi upada univerzalnih poštnih storitev vse težje
dosega zahtevan donos, je sprejela strategijo Optimizacija poštnega omrežja, ki je predvidela
zmanjšanje kontaktnih točk (pošt) iz 528 na 217, saj 61,4% kontaktnih točk beleži negativni
poslovni izid. V začetni fazi je šlo v večini primerov za pošte na podeželjskem območju
Republike Slovenije. S tem je izvajalec univerzalne poštne storitve deloval v nasprotju z
namenom Direktive 2008/6/ES, kjer le-ta zasleduje ohranjanje podeželskega poštnega omrežja.
Po Direktivi ima podeželsko poštno omrežje bistveno vlogo pri vključevanju podjetij in
državljanov v nacionalno/globalno gospodarstvo ter pri ohranjanju socialne in zaposlitvene
kohezije v manj poseljenih regijah. Poleg tega lahko podeželski poštni uradi v manj poseljenih
regijah zagotavljajo tudi druge socialne in gospodarske koristi za prebivalce.
Evropska Direktiva 2008/6/ES, ki ureja poštno zakonodajo določa obvezo povračila oz.
financiranja eventualnih neto stroškov iz obveznosti univerzalne storitve, ki se krijejo bodisi iz
javnih sredstev (kot dovoljena subvencija oz. državna pomoč), bodisi iz kompenzacijskega
sklada (razdelitev stroška med vse izvajalce univerzalne poštne storitve in/ali uporabnike, ki se
plačujejo v sklad iz katerega se potem krije morebitni neto strošek posameznega izvajalca)
V Republiki Slovenija se je zakonodajalec odločil za drugo navedeno rešitev in sicer je v
Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto-2) definiral neto strošek in predpisal oblikovanje
kompenzacijskega sklada, "ki ga ustanovi in upravlja AKOS".
Do danes kompenzacijski sklad ni bil oblikovan oziroma ustanovljen. Ne glede na to, da v
desetih letih kompenzacijski sklad ni zaživel v praksi in se vanj ne vplačuje, pa je bistveno, da
za Slovenijo kompenzacijski sklad nikakor ni ustrezna rešitev povrnitve morebitnega neto
stroška izvajalcu univerzalne poštne storitve. Rešitev s kompenzacijskim skladom, kjer je neto
vplačnik tudi izvajalec univerzalnih poštnih storitev, je primerna za članice EU, kjer na
nacionalnem trgu uspešno deluje več izvajalcev, ki imajo svojo distribucijsko mrežo in vsaj v
delu države izvajajo vse faze prenosa pošiljk, vendar tudi v tem delu razliko do popolnega
pokritja neto stroška univerzalnih poštnih storitev pokriva država iz proračuna, najpogosteje v
obliki, da tudi sama prispeva v kompenzacijski sklad.
V Republiki Sloveniji navedeni pogoji nikoli niso bili izpolnjeni. V Republiki Sloveniji
uzakonjena rešitev pomeni, da bo praktično celotno breme financiranja kompenzacijskega
sklada odpadlo prav na izvajalko univerzalnih poštnih storitev, saj je Pošta Slovenije d.o.o.
pretežni, praktično izključni izvajalec univerzalne poštne storitve v RS (in edini v pravem
pomenu, saj jo edini opravlja na celotnem ozemlju RS, vsakodnevno, vsaj petkrat na teden),
zaradi česar se s tem predlogom predlaga spremembo in sicer, da se morebitni neto stroški za
izvajanje univerzalnih storitev krijejo iz državnega proračuna.


Pa še obvestilo o pričetku zbiranja podpisov:

Obveščamo vas, da smo v Sindikatu poštnih delavcev vložili pobudo volivcem za vložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2C)

Za ta korak smo se odločili po večletnem opozarjanju o potrebi po spremembi zakona o poštnih storitvah. Glede potrebnosti sprememb zakonodajne ureditve smo v Pošti Slovenije enotni vsi socialni partnerji, tudi uprava.

Politični odločevalci v preteklih letih so se ob omembi poštnega zakona in težavah povezanih z njim enostavno delali "gluhe", od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa kot predstavniki države Pošti Slovenije ne nadomestijo ustrezno izvajanja javne storitve, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic. A vendar v SPD jim tega ne moremo zameriti, saj jih večina ne pozna evropske zakonodaje na področju poštnega sistema in zato zmotno menijo, da se je poštni trg popolnoma liberaliziral. Pa se ni. Poleg tega pa odgovornost prenašajo na SDH in AKOS.

Na prostem trgu v svojem podjetju lastnik samostojno odloča o cenah, poslovalnicah, rokih dobave itd. In naši konkurentje, tako na področju pisem, kot paketov in časopisov, najraje opravljajo svoje dejavnosti v mestnih središčih, tiste oddaljene vasi pa prepustijo pošti. Ne splača se jim. Pošta Slovenije, kot izvajalec javne storitve, pa mora za isto ceno in pod istimi pogoji (vseh pet dni) to raznesti v vse hiše in podjetja v Sloveniji. In to dela, ker tako veleva evropska zakonodaja. In prav zato, ker država od izvajalca javne storitve zahteva tudi izvajanje nekomercialnih opravil oziroma opravil v nekomercialnih okoljih, ta ista evropska zakonodaja omogoča državam, da svoja podjetja subvencionirajo v tistem delu, kjer pri raznosu klasičnih pisem v nekomercialnem delu nastaja strošek večji od prihodka. (Samo definicijo neto stroška si lahko preberete v prilogah).

In tu nastanejo problemi. Naše politične stranke v javnosti rade priznajo, da je Pošta Slovenije "zgrešila poslanstvo" in zato krivijo vodstvo podjetja, ob tem pa ne uvidijo, da je izvajanje tržnih storitev Pošte Slovenije tisto, s čimer Pošta sama nadomešča stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju nekomercialnih storitev, čeprav bi morala te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva.

Državljani se vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštne storitve, obe posledici pa sta neizogibni tudi v prihodnje, v kolikor ne pride do spremembe zakona.

Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država "zgrešila poslanstvo" pri upravljanju svojega podjetja! In takega mnenja smo tudi mi zaposleni na Pošti Slovenije.

Slabse kot je ne more biti, s Pošto Slovenije poslujem le kar je nujno potrebno. Tudi če bi šlo za tečne zaposlene in delovna mesta se v zadeve nočem mešat ker imam vedno težave. Najboljse se še obnesejo pošte v malih krajih ki so kar v trgovinah.

Odkar mi je zelel poštni uslužbenec zaračunat, da bi mi izpolnil upn, sem na posti se samo minimalno. Se pakete raje prevzamem osebno.

IL_DIAVOLO je 17. sep 2020 ob 19:22 izjavil:

Odkar mi je zelel poštni uslužbenec zaračunat, da bi mi izpolnil upn, sem na posti se samo minimalno. Se pakete raje prevzamem osebno.

Edino prav, zakaj bi ti on izpolnjeval UPN???

Zdaj prvič slišim da lahko karkoli uredim pri pismonoši. Hvala za tole.

Na kratko. Pošta se tretira kot podjetje na trgu, kar pa dejansko drži le delno. Pošta je po zakonu DOLŽNA izvajati storitve na vsem ozemlju RS, konkurenca pa ne. Na področju pisem, kot paketov in časopisov, najraje opravljajo svoje dejavnosti v mestnih središčih, tiste oddaljene nerentabilne stvari pa se prepusti pošti. Pošta pa je izvajalec javne storitve in mora pod enakimi vse dni v tednu izvajati storitve v vsa gospodinjstva, brez izjeme. To veleva evropska zakonodaja in pošta je dolžna izvajati tudi nekomercialna opravila, oziroma izvajati storitve v "nekomercialnih okoljih" kjer je strošek storitve večji od prihodka. K temu drugi izvajalci niso zavezani, pošta pa to mora izvajati po zakonu.