» »

Šola v prihodnosti

Šola v prihodnosti

Temo vidijo: vsi
«
1
2

sci3nc3 ::

Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so nam pokazali tudi slabosti izobraževalnega sistema. Težava se pojavi že na strani pedagoških delavcev in izobraževalnih ustanov.
Primer 1: Štefka je stara 50. let in poučuje 4. razred osnovne šole. Ker ji v vsej svoji karieri ni bilo treba uporabljati računalnika v tolikšni meri, ima sedaj težave pri sestavljanju in objavljanju učne snovi. Njen učenec Blaž se na računalniku znajde celo bolje od nje.
Primer 2: Maja je stara 30. let in prav tako poučuje 4. razred. Odlično zna uporabljati računalnik, zato ji sestavljanje učne snovi ne dela težav. Žal pa njena šola nima vpeljanega nobenega informacijskega sistema (e-učilnice), zato ima velike težave pri objavi učne snovi.

Jasno je, da je izobraževalni proces prilagojen le klasični obliki (tabla in šolska klop) in čim iz ta utečeni proces ni mogoč, se pojavijo težave. Gotovo težav ne bi bilo, če bi se že prej in v večji meri začela uporabljati tehnologija. Po drugi strani pa to prinese vprašanje: Ali je potem šola (6 in več ur pouka) sploh še smiselna?

Moje mnenje je, da ima vsak človek sposobnost, ki se ji reče samoučenje. To sposobnost človek izkorišča od rojstva do smrti: najprej se nauči hoditi, potem govoriti, pa voziti s kolesom in plavati, delati s pametnimi napravami itd. Danes se branja in pisanja naučiš bistveno hitreje kot nekoč, saj si neprestano obkrožen z nekimi zasloni. Internet ima že skoraj vsako gospodinjstvo in na internetu imaš vso znanje tega sveta. Računalniki in druge pametne naprave so postale neverjetno poceni. Pred 50 leti tega ni bilo, zato je imela šola velik pomen. Danes greš na splet in po nekaj urah najdeš vse kar te zanima: francoska slovnica, svetovna zgodovina, cestno-prometni predpisi, kuharski recepti itd. Kar si človek zamisli, se lahko nauči z uporabo interneta. Res pa je, da potrebuješ mentorja (učitelj ali profesor), ki te usmerja, ker sicer ne veš, kaj se moraš naučiti v kolikšnem času.

Pouk kot ga poznamo danes, bi v prihodnosti lahko postal zgolj nekakšen tečaj (ki bi se izvajal 2x ali 3x letno po nekaj ur), kjer bi pristojni preverili, kako napreduje tvoje učenje in ti dali smernice - kaj se moraš naučiti vnaprej. Sam pouk v šoli pa bi bil nepotreben, saj se učiš samostojno na internetu. Tudi življenje je pač tako, da se moraš za neko znanje sam potegniti - ko s šolo zaključiš, ni več učitelja. Takšen izobraževalni proces bi posameznika bistveno bolj spodbujal k učenju kot današnji. Poleg tega kakšen nov koronavirus (recimo covid-25) ne bi toliko vplival na izobraževanje. Prehodna faza bi morda bila neobvezen pouk (kot je že bilo v preteklosti), torej bi v šolske klopi hodili tisti, ki jim je ljubši stari učni proces ali druge možnosti nimajo. Seveda, praktično usposabljanje je druga stvar, ampak teoretični del pouka bi lahko brez problema potekal v obliki kot sem jo opisal.

Tako približno si jaz predstavljam šolo v prihodnosti. Ne mislim že takoj drugo leto, ampak leta 2050 bi bilo to lahko nekaj normalnega. Kaj menite?

Opomba: Če bo šla prihodnost naprej v smeri, da se medicina in IT združita bo učenje le še zgodovina. Leta 3000 boš imel morda v glavi kakšno mrežno kartico, ki ti bo zagotavljala nemoten dostop do svetovnega spleta. Ampak to je še zelo daleč in zaenkrat še znanstvena fantastika. Zanima me, kako si predstavljate šolo v bližnji prihodnosti (max 100 let).

Klemen86 ::

Kje se boš pa socializacije naučil? Na internetu?

Slopek ::

Nisem se pretirano ukvarjal s tem, a tako na hitro bi rekel, da spremembe bodo ogromne. Solstvo kot tako, ni svojega sistema spremenilo ze od konca 2.svetovne vojne in ze zato, je vec kot neprimerno za danasnje case.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Slopek ()

s1m0n ::

Kolikor sam opažam so se nekatere šole kar dobro ujele in jim ta način še nekako gre od rok. Redno imajo video konference z učenci, rešujejo naloge skupaj... Je pa seveda tudi več ovir... Veliko družin nima dostopa do računalnika, tablice kaj šele interneta. Veliko staršev nima ne volje ne časa ali pa znanja. Od določene starosti otrok še nekako gre saj so v večini že pri učenju samostojni kaj pa pri ta mlajših?

ubermensch ::

Klemen86 je izjavil:

Kje se boš pa socializacije naučil? Na internetu?


Zakaj misliš, da se lahko socializacije učiš samo v šoli?

Če že, da večini najstnikom ta "socializacija" v šolah in še posebej gimnazijah samo slabe izkušnje, jih sili v stvari, ki jih ne želijo delati, da ustrežejo sovrstnikom in izpadejo kul. Uči jih, da boš popularen, če delaš tisto, kar je drugim všeč (in to so ponavadi deviantske stvari, droge, alkohol, zaničevanje učenja in napredka) in ti popolnoma prikroji osebnost v neko normie friendly verzijo. Ne pravim, da je tako pri vseh, ampak pri veliki večini, ki jim pade kamen od srca, ko zaključijo srednjo in grejo lahko končno na faks, kjer živijo "bolj po svoje", kakor jim dejansko paše.

Šola ne prinaša kvalitetnih znanj (ali so stvari ali pa so stvari predstavljene na politično korekten način, kar pomeni, da učijo laži s cenzuro). Kot sem sam rekel pa tudi k socializaciji ne doprinese dosti, veliko več otroku prinesejo kakšni hobiji, šport, delo.

V prihodnosti vidim visok porast trenda homeschoolinga, prav zaradi vseh naštetih razlogov.

styrian ::

Popolnoma zgrešeno. Tipično nakladanje nekoga, ki nima pojma o šolstvu. Vse raziskave kažejo, da se je večina ljudi sposobna učiti samo ob prisotnosti sošolcev, kjer obstaja tekmovalnost, socialni pritiski, socializacija, itd....

Tipičen primer so bili tzv. MOOC-i (npr. Umetna inteliganca - Sebastian Thun), kjer je tečaj zaključil samo 1% vpisanih ljudi.

Šolstvo brez fizične prisotnosti je slepa ulica.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: styrian ()

Badwolff ::

En zelo pomemben del šole pozabljaš - varstvo otrok v času, ko ni nikogar doma.

styrian ::

Podobno je enkrat en Indijec na hipsterski platformi TEDx palamudil, da je dal v revno vas računalnik z internetom in je potem en otrok postal strokovnjak iz področja biologije.

Kdor temu verjame je idiot.

ubermensch ::

styrian je izjavil:

Popolnoma zgrešeno. Tipično nakladanje nekoga, ki nima pojma o šolstvu. Vse raziskave kažejo, da se je večina ljudi sposobna učiti samo ob prisotnosti sošolcev, kjer obstaja tekmovalnost, socialni pritiski, socializacija, itd....

Tipičen primer so bili tzv. MOOC-i (npr. Umetna inteliganca - Sebastian Thun), kjer je tečaj zaključil samo 1% vpisanih ljudi.

Šolstvo brez fizične prisotnosti je slepa ulica.


Ni res, številne raziskave kažejo, da imajo otroci šolani doma, veliko boljše rezultate na vseh preizkusih znanja kot njihovi sovrstniki v šolah. Prav tako postanejo prej bolj zreli in emocionalno stabilni kar kažejo raziskave psihološki testov obeh skupin otrok. Če ima obšolske aktivnosti, ni nikakršnega nazadovanja v socializaciji. Glede motivacije in učenja, je tvoja izjava popolnoma zgrešena. Otrok se bo z veseljem učil, kar ga naravno zanima, ker to sploh ne bo smatral za učenje in bo v tem hitro postajal uspešen. To je v praksi dokazal finski sistem izobraževanja. Ne vidim pa nič narobe v tem, da se otrok ne želi učiti neuporabnega balasta, ki ga podaja šolski sistem. To moraš biti malo prizadet ali pa visoko ubogljiv, da se ti je všeč neuporabne informacije učiti na pamet. Je pa treba določeno tako znanje obvladati za maturo, da dobiš potrdilo o izobrazbi, kar pa doma šolani otroci brez problemov opravijo in to z boljšimi ocenami.

"The home-educated typically score 15 to 30 percentile points above public-school students on standardized academic achievement tests. (The public school average is the 50th percentile; scores range from 1 to 99.) A 2015 study found Black homeschool students to be scoring 23 to 42 percentile points above Black public school students (Ray, 2015)."

"The home-educated are doing well, typically above average, on measures of social, emotional, and psychological development. Research measures include peer interaction, self-concept, leadership skills, family cohesion, participation in community service, and self-esteem."

Findings indicate that homeschooled adolescents were significantly more likely to strongly disapprove of their peers drinking (AOR = 1.23) and trying (AOR = 1.47) and routinely using (AOR = 1.59) marijuana. Homeschooled adolescents were significantly less likely to report using tobacco (AOR = 0.76), alcohol (AOR = 0.50), cannabis (AOR = 0.56) and other illicit drugs and to be diagnosed with an alcohol (AOR = 0.65) or marijuana (AOR = 0.60) use disorder. Finally, homeschooled adolescents were also less likely to report easier access to illicit drugs and to be approached by someone trying to sell drugs compared to non-homeschooled peers.

Zgodovina sprememb…

VaeVictis ::

Velik dejavnik je tudi socializacija otrok, poleg seveda varstva.

Bi pa dal komentar na tole poučevanje na daljavo.

Zakaj ni na nacionalni ravni (skupaj z učitelji seveda) pripravljen in posnet nek učni načrt, ki bi bil pripravljen za poučevanja na daljavo in standardiziran za določeni razred oz. predmet?

Pa tole sedaj ne govorim, da se posname učitelja pred tablo, ki razlaga, ampak, da se naredi nekaj v smislu tečaja, kakor je na Udemy, Coursera,...

Plus tole tečaj bi moral biti tudi narejen za učitelje v uporabi Zoom ali kake druge platforme, ki se uporablja, torej tečaj za učenje na daljavo.

Dodatno bi moral učitelj, poklicati vsakega učenca individualno, ki mu gre slabo in iti nekaj nalog, to je lahko recimo samo kakih 5-10 minut na dan, morda še manj za tiste, ki jim gre dobro.

Sam čas bi se pridobil s tem, da učitelju ni potrebno delati samega tečaja, ker je le-ta standardiziran.

Pa tole bi moralo biti narejeno na nacionalni ravni in od prvega ali drugega razreda naprej, plus lahko bi se država zmenila z različnimi prodajalci računalnikov, kjer bi se dobilo neke minimalne specifikacije, ki bi se standardizirale po celi državi in bi se dalo dobiti tudi popust na tole, morda celo država kaj subvencionira v tem kontekstu (pa greš potem sam kupit računalnik v katerokoli štacuno ti paše in kateregakoli proizvalca, dokler je na tem seznamu).

Nujno poleg vsega tega učenja na daljavo je pa tudi, učenje v šolah, zaradi socializacije in vzpodbude konkurenčnosti med učenci ter, če ne drugega, tudi varstva otrok.
Let's Go Brandon!
Slo-tech.com je postal greznica in izguba časa!
Adijo!

fikus_ ::

Šola je pomembna za socializacijo in tudi vzgojo (poleg staršev). Res pa je, da se je sedaj pokazalo, da nekateri učitelji težko sledijo napredku tehnologije in tudi otroci+starši, predvsem iz socialno ogroženih družin in staršev na papirju.

Generalno bi moral celoten šolski sistem delat na digitalizaciji, učit kako iz množice informacij zbrati relevantne, najboljše, delati na samoiniciativnosti učencev, . . .

Zavedati pa se moramo, da smo ljudje zelo različni.

ubermensch ::

Badwolff je izjavil:

En zelo pomemben del šole pozabljaš - varstvo otrok v času, ko ni nikogar doma.


Homeschooling in stay at home mum gresta z roko v roko. Obe strani sta s tem ponavadi zelo zadovoljni (razen, če imaš neko feministko, ki sovraži karkoli tradicionalnega in se počuti osvobojeno, ko dela za neko korporacijo namesto za družino), saj je tak pristop bližje naravni dinamiki ljudi in kar je blizu naravi je vedno boljše. Ampak pustimo to, to je druga tema.

Zgodovina sprememb…

D3m ::

Veliko družin nima dostopa do računalnika, tablice kaj šele interneta.


1 Mbit/s master race here. :)
|HP EliteBook|R5 6650U|

ubermensch ::

VaeVictis je izjavil:


Nujno poleg vsega tega učenja na daljavo je pa tudi, učenje v šolah, zaradi socializacije in vzpodbude konkurenčnosti med učenci ter, če ne drugega, tudi varstva otrok.


Tisti, ki imajo željo po učenju bojo to delali in ne rabijo konkurence, ker so disciplinirani in so sami sebi konkurenca (odgovorni so sami do sebe in so razočarani, če se ne učijo).

Tisti, ki nimajo želje po učenju jim nobena šola te ne bo vlila. Prav nasprotno, učenje bojo še bolj zasovražili, ker bojo to povezovali s šolskim sistem in ko bojo naleteli na nekaj kar jim je všeč, bojo zaradi nevronskih povezav to stvar začeli delati z manjšim entuziazmom.

Zgodovina sprememb…

styrian ::

ubermensch je izjavil:


Ni res, številne raziskave kažejo, da imajo otroci šolani doma, veliko boljše rezultate na vseh preizkusih znanja kot njihovi sovrstniki v šolah. Prav tako postanejo prej bolj zreli in emocionalno stabilni kar kažejo raziskave psihološki testov obeh skupin otrok. Če ima obšolske aktivnosti, ni nikakršnega nazadovanja v socializaciji. Glede motivacije in učenja, je tvoja izjava popolnoma zgrešena. Otrok se bo z veseljem učil, kar ga naravno zanima, ker to sploh ne bo smatral za učenje in bo v tem hitro postajal uspešen. To je v praksi dokazal finski sistem izobraževanja. Ne vidim pa nič narobe v tem, da se otrok ne želi učiti neuporabnega balasta, ki ga podaja šolski sistem. To moraš biti malo prizadet ali pa visoko ubogljiv, da se ti je všeč neuporabne informacije učiti na pamet. Je pa treba določeno tako znanje obvladati za maturo, da dobiš potrdilo o izobrazbi, kar pa doma šolani otroci brez problemov opravijo in to z boljšimi ocenami.

"The home-educated typically score 15 to 30 percentile points above public-school students on standardized academic achievement tests. (The public school average is the 50th percentile; scores range from 1 to 99.) A 2015 study found Black homeschool students to be scoring 23 to 42 percentile points above Black public school students (Ray, 2015)."

"The home-educated are doing well, typically above average, on measures of social, emotional, and psychological development. Research measures include peer interaction, self-concept, leadership skills, family cohesion, participation in community service, and self-esteem."


Govorimo o digitalizaciji šolstva, ne o homeschoolingu.

ubermensch ::

styrian je izjavil:

ubermensch je izjavil:


Ni res, številne raziskave kažejo, da imajo otroci šolani doma, veliko boljše rezultate na vseh preizkusih znanja kot njihovi sovrstniki v šolah. Prav tako postanejo prej bolj zreli in emocionalno stabilni kar kažejo raziskave psihološki testov obeh skupin otrok. Če ima obšolske aktivnosti, ni nikakršnega nazadovanja v socializaciji. Glede motivacije in učenja, je tvoja izjava popolnoma zgrešena. Otrok se bo z veseljem učil, kar ga naravno zanima, ker to sploh ne bo smatral za učenje in bo v tem hitro postajal uspešen. To je v praksi dokazal finski sistem izobraževanja. Ne vidim pa nič narobe v tem, da se otrok ne želi učiti neuporabnega balasta, ki ga podaja šolski sistem. To moraš biti malo prizadet ali pa visoko ubogljiv, da se ti je všeč neuporabne informacije učiti na pamet. Je pa treba določeno tako znanje obvladati za maturo, da dobiš potrdilo o izobrazbi, kar pa doma šolani otroci brez problemov opravijo in to z boljšimi ocenami.

"The home-educated typically score 15 to 30 percentile points above public-school students on standardized academic achievement tests. (The public school average is the 50th percentile; scores range from 1 to 99.) A 2015 study found Black homeschool students to be scoring 23 to 42 percentile points above Black public school students (Ray, 2015)."

"The home-educated are doing well, typically above average, on measures of social, emotional, and psychological development. Research measures include peer interaction, self-concept, leadership skills, family cohesion, participation in community service, and self-esteem."


Govorimo o digitalizaciji šolstva, ne o homeschoolingu.


Govorimo o šoli v prihodnosti, katere del so tako javno šolstvo, njegov podtip v obliki digitalne šolstva in pa posebna entiteta homeschooling. Odgovor sem podal na popolnoma zgrešeno posplošujočo izjavo, ki si jo dal tukaj:

Vse raziskave kažejo, da se je večina ljudi sposobna učiti samo ob prisotnosti sošolcev, kjer obstaja tekmovalnost, socialni pritiski, socializacija, itd....

* vse raziskave = posploševanje
* ljudje so se možni učiti samo ob prisotnosti sošolcev = ni res, sem opisal zgoraj da je motivacija do učenja povečini intrinzični dejavnik, otroku, ki ga snov ne zanima boš lahko vbil samo odpor, kar ponavadi šole tudi storijo; otrok mora sam najti, kaj ga zanima in potem ne bo težav pri učenju
* socialni stiki, socializacija samo v šolah narravitve = ni res, večina raziskav kaže prav nasprotno, homeschoolani otroci imajo povečini boljši zrelostni koeficient, mentalno stabilnost, empatijo, leadership na psiholoških testih; če zate socializacija predstavlja pohanje trave ob petkih zvečer in biti na mrtvo pijan ob sobotah, pa ja, mogoče zaostajajo

styrian ::

A si kak verski fanatik, da širiš te nebuloze?

nekikr ::

vse raziskave = posploševanje

Ti praviš, da temu ni tako. In ker ti zagovarjaš nekaj popolnoma drugačnega od splošno sprejetih dognanj je na tebi, da dokažeš nasprotno. Če bi imel otroke bi vedel kako je z učenjem doma, ko staršev ni.

* ljudje so se možni učiti samo ob prisotnosti sošolcev = ni res, sem opisal zgoraj da je motivacija do učenja povečini intrinzični dejavnik, otroku, ki ga snov ne zanima boš lahko vbil samo odpor, kar ponavadi šole tudi storijo; otrok mora sam najti, kaj ga zanima in potem ne bo težav pri učenju

Hihihi. Ko odrasteš in si ustvariš družino boš lahko o tem govoril. Hint: marsikateri vrhunski športnik je imel željo do svojega športa, veselje, ampak je postal vrhunski samo zato, ker so ga trener in starši nagnali na trening, ko je hotel nehati 150x v najstniških letih.
socialni stiki, socializacija samo v šolah narravitve = ni res, večina raziskav kaže prav nasprotn

Daj nam pokaži to večino raziskav, prosim. Pa ne od kakšne verske sekte, naj bo kaj uradnega.

Groot ::

ubermensch je izjavil:

Badwolff je izjavil:

En zelo pomemben del šole pozabljaš - varstvo otrok v času, ko ni nikogar doma.


Homeschooling in stay at home mum gresta z roko v roko. Obe strani sta s tem ponavadi zelo zadovoljni (razen, če imaš neko feministko, ki sovraži karkoli tradicionalnega in se počuti osvobojeno, ko dela za neko korporacijo namesto za družino), saj je tak pristop bližje naravni dinamiki ljudi in kar je blizu naravi je vedno boljše. Ampak pustimo to, to je druga tema.


In zakaj nebi doma ostal moški? Kljub temu, da sem moški, se mi zdi takšno posploševanje o temu kaj je bližje naravi precejšnje bluzenje oziroma na ravni nedeljskih pridig v določenih ustanovah. Ampak ok to je druga debata again.

Bistveno bolj problematično pri tvojem pristopu, ki je očitno v tvojih mislih popoln, je dejstvo, da je šolanje doma izvedljivo zgolj v primeru, da en od staršev služi dovolj denarja za celotno družino. Slednje pa je v neki povprečno družbi v 95% neizvedljivo oziroma nemogoče doseči (pa prosim brez nekih dodatnih idej o UTD itd.). Ta vidik je v raznih raziskavah, ki jih omenjaš, v celoti zanemarjen. Se strinjam, da je otrok šolan doma lahko "inteligentno" uspešnejši, kot enako star "tradicionalno" šolan otrok. Vendar pa se pri vseh raziskavah, ki kažejo na slednje, v celoti zanemarja vpliv ekonomske podpore staršev pri tem (npr. plačilo najboljših inštruktorjev, učiteljev, itd.).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Groot ()

PandaFlow2 ::

ubermensch je izjavil:

Homeschooling in stay at home mum gresta z roko v roko. Obe strani sta s tem ponavadi zelo zadovoljni (razen, če imaš neko feministko, ki sovraži karkoli tradicionalnega in se počuti osvobojeno, ko dela za neko korporacijo namesto za družino), saj je tak pristop bližje naravni dinamiki ljudi in kar je blizu naravi je vedno boljše. Ampak pustimo to, to je druga tema.


Lahko imas tudi stay at home father. Dela tisti, ki ima vecje dohodke.

Drugace pa glede digitalizacije, zakaj se se vedno vsakih 5 let pisejo novi ucbeniki za vse predmete? Osnovnosolska matematika se ni spremenila, koliko, 500 let?

Rabi se ena Wikipedia/Github style stran, kjer se jasno vidijo spremembe in morejo iti preko nekega "peer review", sploh pri kaksni moderni zgodovini.

TineTone ::

Klemen86 je izjavil:

Kje se boš pa socializacije naučil? Na internetu?



LOL. Ljudje postanejo v šoli bolj asocialni kot pa tisti ki jih šolajo doma. Maš kup študij v USA in še najbolj zagreti nasprotniki domačega učenja ne uporabljajo več tega izgovora.

M.B. ::

PandaFlow2 je izjavil:


Drugace pa glede digitalizacije, zakaj se se vedno vsakih 5 let pisejo novi ucbeniki za vse predmete? Osnovnosolska matematika se ni spremenila, koliko, 500 let?


Preprosto, da založba kaj zasluži. Majhen procent je zaradi tega, ker so mogoče uporabljene nove ideje kako predstaviti snov ampak večinoma je samo zagotovljen zaslužek založb.

Zanimivo pri trenutnem učenju na daljavo je, da tudi določeni učenci, ki so pri pouku problematični in ne sodelujejo zelo pridno oddajajo naloge, ker trenutno je težko bit razredni klovn, če si sam pred ekranom. :) In presenetljivo večina že kar pogreša šolo.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.

sci3nc3 ::

Varstvo in učenje socializacije bi jaz rešil drugače. Šola že zdaj ne uči socializacije, ampak do tega pride, ker te obkrožajo vrstniki, človek pa je po naravi družabno bitje. Ker bi izvedba šolskega sistema v obliki tečajev zahtevala bistveno manj pedagoških delavcev, bi to delavno mesto obdržali le tisti, ki so se sposobni prilagoditi. Ostale učiteljice bi se zaradi povpraševanja lahko prekvalificirale v neke vrste varuške. V takem varstvu bi otrok spoznal ostale vrstnike in navezal prve socialne stike. Sicer pa, ko si star 10 let si nekako že sposoben sam ostati doma.

Poleg tega bi moral učenec imeti več izbire pri učenju. Znanje matematičnih polinomov zame ni osnovno znanje, ampak snov, ki bo zanimala nekega matematičnega navdušenca. Tudi računanje kemijskih formul kakšnemu bodočemu družboslovcu ne bo koristilo. Zato naj se otrok že takoj uči tisto kar ga zanima in kar mu bo koristilo, drugače je učenje take snovi le potrata časa.

Slopek ::

Predvidevam, da nimas otrok in ne ves, da nove ideje so. Sploh matematika je en tak predmet, kjer je balasta res fuuull. Niso samo zalozbe tiste, ki potrebujejo zasluzek. So tudi ljudje in institucije za njimi, ki te ucbenike pisejo in znova in znova odkrivajo toplo vodo. Poglej kaksna je snov matematike, v nizjih razredih danes v USA.

ubermensch ::

styrian je izjavil:

A si kak verski fanatik, da širiš te nebuloze?


Sem proti vsaki organizirani religiji, drugače pa to v tej diskusiji sploh ni pomembno. Ad hominem argumenti so prvi znak logične zmote in kažejo na to, da nimaš močnih protiargumentov.

Za tipa, ki sprašuje o "dokazih". Če pozorno bereš moje objave, vidiš v oglepaju naveden vir ene izmed takih raziskav. Sem ti prijazno zbral še ene par člankov, ki sem si jih shranil po dolgoročnem raziskovanju dotične teme. Verjamem pa, da si tudi sam sposoben narediti research in kritično oceniti rezultate. Kot namig, lahko greš na "ncbi" in poiščeš članke s ključno besedo "homeschool" ali pa "homeschooling" in prebereš čim več gradiva različnih avtorjev, preden si ustvariš neko mnenje. Ne si ustvarjat mnenja na podlagi ničesar kot to počneš, prav tako tudi tebi svetujem, da se izogibaš ad hominem argumentov, ker to pokaže del tvoje untermensch mentalitete. Bodi boljši od tega.

Gradivo za branje:
https://www.researchgate.net/publicatio...
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articl...
https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.... (v tem članku lepo z dokazi podprto uniči zaostale argumente in mite, ki sem se jih že dotaknil v tej temi)
https://www.nmu.edu/education/sites/Dru...
https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10....
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articl...
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articl...

Aja pa še to, preden se poslovim. Stay at home father je zelo slaba ideja, saj gre proti naravni dinamiki, ki nam je bila vcepljena v gene s tisočletji evolucije. Moški ne more biti v podrejeni vlogi v družini, saj to podre medosebno dinamiko in je več šans, da se zakon razdre, kar ni dobro za otroka. Prav tako imajo otroci v družini, kjer je oče podrejen ali odsoten, več šans za cluster B osebnostnih motenj, med katere spadata tako disocialna kot tudi borderline osebnostna motnja, ki se jo zelo težko zazdravi. Prav tako takšni otroci kažejo manjše zadovoljstvo na indeksu psihološkega zdravja in imajo višjo verjetnost za samopoškodbeno vedenje. Pri stay at home mamah, takih podatkov ni, kar je tudi smiselno, ker je to bolj naravna vloga za žensko.

Lep pozdrav, se mi mudi, ker se morem trenutno ukvarjati z bolj uporabnimi stvarmi. Gradivo sem dal, kdor bo hotel - bo bral. Untermenschi pa bojo zanikali dejstva, ker ponavadi taki ljudje ponotranjijo svoje poglede na življenje in se ob vsaki drugačni perspektivi počutijo ogrožene. Srečno!

Edit: Še to, pozabil sem, da so določeni članki pod paywallom. Ker verjamem v svobodo znanja in informacij, ti svetujem, da ne obupaš in da si te članke vseeno prebereš na portalu sci-hub.tw

Zgodovina sprememb…

G-man ::

Spodaj so navedena moja opažanja kot starša, moža učiteljice in informatika.

sci3nc3 je izjavil:

Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so nam pokazali tudi slabosti izobraževalnega sistema. Težava se pojavi že na strani pedagoških delavcev in izobraževalnih ustanov.
Primer 1: Štefka je stara 50. let in poučuje 4. razred osnovne šole. Ker ji v vsej svoji karieri ni bilo treba uporabljati računalnika v tolikšni meri, ima sedaj težave pri sestavljanju in objavljanju učne snovi. Njen učenec Blaž se na računalniku znajde celo bolje od nje.
Primer 2: Maja je stara 30. let in prav tako poučuje 4. razred. Odlično zna uporabljati računalnik, zato ji sestavljanje učne snovi ne dela težav. Žal pa njena šola nima vpeljanega nobenega informacijskega sistema (e-učilnice), zato ima velike težave pri objavi učne snovi.

Jasno je, da je izobraževalni proces prilagojen le klasični obliki (tabla in šolska klop) in čim iz ta utečeni proces ni mogoč, se pojavijo težave. Gotovo težav ne bi bilo, če bi se že prej in v večji meri začela uporabljati tehnologija. Po drugi strani pa to prinese vprašanje: Ali je potem šola (6 in več ur pouka) sploh še smiselna?


Še vedno smiselna dokler bo moral starš delat v službi brez otrok. Še vedno smiselna dokler bo moral prvošolčku pa do tja do 4. razreda starš nudit tehnično podporo in brat in tipkat namesto njega. Smiselna za vse otroke, ki imajo učne težave.

sci3nc3 je izjavil:


Moje mnenje je, da ima vsak človek sposobnost, ki se ji reče samoučenje. To sposobnost človek izkorišča od rojstva do smrti: najprej se nauči hoditi, potem govoriti, pa voziti s kolesom in plavati, delati s pametnimi napravami itd. Danes se branja in pisanja naučiš bistveno hitreje kot nekoč, saj si neprestano obkrožen z nekimi zasloni. Internet ima že skoraj vsako gospodinjstvo in na internetu imaš vso znanje tega sveta. Računalniki in druge pametne naprave so postale neverjetno poceni. Pred 50 leti tega ni bilo, zato je imela šola velik pomen. Danes greš na splet in po nekaj urah najdeš vse kar te zanima: francoska slovnica, svetovna zgodovina, cestno-prometni predpisi, kuharski recepti itd. Kar si človek zamisli, se lahko nauči z uporabo interneta. Res pa je, da potrebuješ mentorja (učitelj ali profesor), ki te usmerja, ker sicer ne veš, kaj se moraš naučiti v kolikšnem času.


Sposobnost samoučenja je zelo soodvisna od sposobnosti motivacije. Ta je za veliko ljudi lahko zelo nizka. Za otroke tja do 4 razreda je odvisno tudi od fokusa. Učitelj v učilnici veliko lažje fokusira otroka kot pa prek videokonference. Marsikateri otroci so tudi veliko bolj konkretni in ne delajo dobro v zgolj digitalnem okolju. Saj to tudi za nas velja: tisti ki so že doslej delali remote si pomagajo z "rituali", da opravijo mentalni reset, da "grejo v službo". To je za otroka po moje še veliko težje. Vsekakor pri osnovnošolskih otrocih je IMO fizična prezenca daleč pred remote poukom.

sci3nc3 je izjavil:



Pouk kot ga poznamo danes, bi v prihodnosti lahko postal zgolj nekakšen tečaj (ki bi se izvajal 2x ali 3x letno po nekaj ur), kjer bi pristojni preverili, kako napreduje tvoje učenje in ti dali smernice - kaj se moraš naučiti vnaprej. Sam pouk v šoli pa bi bil nepotreben, saj se učiš samostojno na internetu. Tudi življenje je pač tako, da se moraš za neko znanje sam potegniti - ko s šolo zaključiš, ni več učitelja. Takšen izobraževalni proces bi posameznika bistveno bolj spodbujal k učenju kot današnji. Poleg tega kakšen nov koronavirus (recimo covid-25) ne bi toliko vplival na izobraževanje. Prehodna faza bi morda bila neobvezen pouk (kot je že bilo v preteklosti), torej bi v šolske klopi hodili tisti, ki jim je ljubši stari učni proces ali druge možnosti nimajo. Seveda, praktično usposabljanje je druga stvar, ampak teoretični del pouka bi lahko brez problema potekal v obliki kot sem jo opisal.

Tako približno si jaz predstavljam šolo v prihodnosti. Ne mislim že takoj drugo leto, ampak leta 2050 bi bilo to lahko nekaj normalnega. Kaj menite?

Opomba: Če bo šla prihodnost naprej v smeri, da se medicina in IT združita bo učenje le še zgodovina. Leta 3000 boš imel morda v glavi kakšno mrežno kartico, ki ti bo zagotavljala nemoten dostop do svetovnega spleta. Ampak to je še zelo daleč in zaenkrat še znanstvena fantastika. Zanima me, kako si predstavljate šolo v bližnji prihodnosti (max 100 let).


Dejansko smo že v taki fazi, ko bo neki na pol v stilu tečajev, kar bo spet nov eksperiment. Ampak od osnovnošolca pričakovat tako visoko avtonomnost ... ne vem, starejša je v 3. razredu in že kaže znake avtonomnosti, fantje pa so itak veliko manj skrbni kar se nalog tiče, še daleč v srednjo šolo :)

Pa velik problem je v tem, da je učitelj avtonomen v pedagoškem procesu in izbiri didaktičnih orodij. To se sedaj kaže tako, da lahko ena učiteljica pošilja naloge kar prek privat maila, druga uporabi O365, tretja pa spletne učilnice na Arnesu, četrta E-asistenta. Pa so vse iz iste šole. Zdej pa si predstavljajte starša, ki skuša vse to popedenat za svoje tri mulce.

Tu bo moralo naredit ministrstvo za šolstvo neke smernice, da vsaj v določenem smislu izbire orodij postavi okvirje, ali na nivoju kompletne Slovenije, ali na nivoju šole, da bo e-šolstvo prebavljivo za učence in njihove starše.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: G-man ()

Mato989 ::

Kar ubermesch ne razume je to, da nikjer ne dobiš toliko poznanstev in prijateljev kot v šoli... jaz recimo 50%+ ljudi ki jih poznam prihaja iz šole... ostali pa iz šihta... Še več, dejansko so moji najboljši prijatelji, ekipa 6 iz OSNOVNE ŠOLE! Tega ti noben način ki se ga gremo v tej pandemiji ne more dat =) Žal.

Sam razen šole (in fakultativnega pouka nemščine) v 8 letih osnovne nisem hodil na nobene dodatne dejavnosti (ajde 2 leti namizni tenis in 1 leto fuzbal popoldan malo ampak to govorim 1-2x tedensko 2 urci)

Drugače pa, najboljše bi itak blo da se šolstvo reformira, učenja je preveč, predvsem osnovna šola bi morala biti bolj "ozka" kar se tiče gradica... še vedno sem pa zelo za to, da bi moralo se uredit res en preskok iz srednje na fakultete... samo SPLOŠNA matura bi morala veljat, nič poklicne + 1 predmet... tisto bi pa moral bit res nek izpit znanja in sposobnosti... dejansko bi splošno maturo moralo opravit max 50% udeležencev... da bi bilo res neko sito... ostali pa se naj prekvalificirajo v poklice.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

GupeM ::

ubermensch je izjavil:

Ni res, številne raziskave kažejo, da imajo otroci šolani doma, veliko boljše rezultate na vseh preizkusih znanja kot njihovi sovrstniki v šolah. Prav tako postanejo prej bolj zreli in emocionalno stabilni kar kažejo raziskave psihološki testov obeh skupin otrok. Če ima obšolske aktivnosti, ni nikakršnega nazadovanja v socializaciji. Glede motivacije in učenja, je tvoja izjava popolnoma zgrešena. Otrok se bo z veseljem učil, kar ga naravno zanima, ker to sploh ne bo smatral za učenje in bo v tem hitro postajal uspešen. To je v praksi dokazal finski sistem izobraževanja. Ne vidim pa nič narobe v tem, da se otrok ne želi učiti neuporabnega balasta, ki ga podaja šolski sistem. To moraš biti malo prizadet ali pa visoko ubogljiv, da se ti je všeč neuporabne informacije učiti na pamet. Je pa treba določeno tako znanje obvladati za maturo, da dobiš potrdilo o izobrazbi, kar pa doma šolani otroci brez problemov opravijo in to z boljšimi ocenami.

"The home-educated typically score 15 to 30 percentile points above public-school students on standardized academic achievement tests. (The public school average is the 50th percentile; scores range from 1 to 99.) A 2015 study found Black homeschool students to be scoring 23 to 42 percentile points above Black public school students (Ray, 2015)."

"The home-educated are doing well, typically above average, on measures of social, emotional, and psychological development. Research measures include peer interaction, self-concept, leadership skills, family cohesion, participation in community service, and self-esteem."

Findings indicate that homeschooled adolescents were significantly more likely to strongly disapprove of their peers drinking (AOR = 1.23) and trying (AOR = 1.47) and routinely using (AOR = 1.59) marijuana. Homeschooled adolescents were significantly less likely to report using tobacco (AOR = 0.76), alcohol (AOR = 0.50), cannabis (AOR = 0.56) and other illicit drugs and to be diagnosed with an alcohol (AOR = 0.65) or marijuana (AOR = 0.60) use disorder. Finally, homeschooled adolescents were also less likely to report easier access to illicit drugs and to be approached by someone trying to sell drugs compared to non-homeschooled peers.

Ufff... en kup neumnosti, ki nimajo zveze s temo.

Šolanje doma ni enako šolanju na daljavo. Pri šolanju se en učitelj ukvarja samo s tabo in ti lažje razloži snov kot celemu razredu. Ker vidi, kaj razumeš in česa ne, ti dodatno obrazloži samo tiste zadeve, ki ti niso jasne. Zato imajo doma šolani otroci lahko boljše rezultate. Če bi učitelj to počel z vsakim otrokom v šoli, bi mu pobralo preveč časa. Nek približek temu je dopolnilni pouk.

To, da se bo otrok z veseljem in hitro naučil stvari ki ga zanimajo, je kristalno jasno. Kaj pa je nepotreben balast, ki ga učijo v našem šolskem sistemu? To, da je Zemlja okrogla in da ni središče vesolja? Sosedove Micke to ne zanima. Njej je pomembno samo to, da sonce zjutraj vzide in da popoldne zaide. In da bo pozimi hladno, poleti pa toplo. Zakaj narava tako deluje, pa je ne zanima. Si res želiš živeti v takem svetu?

Od zgornje Micke soseda Janeza pa slaunca čist neč ne briga zatu bo pisau tak kukr b un teu pa kukr ! ba nemu pasal zdej če ga u gdu zastopu ,prou če ne pa jebiga sami sa si uržeh;

Mene recimo zgodovina in kemija nikoli nista zanimali v OŠ, pa sem se bil prisiljen vsaj približno naučiti nekaj o teh dveh stvareh. In mi ni niti malo žal, da sedaj razumem določene stvari, ki jih drugače ne bi. Pa sem bil takrat za sveto prepričan, da določenih stvari ne bom nikoli rabil, pa pridejo prav tako ali drugače.

Edit: Da komentiram še socializacijo z obšolskimi dejavnostmi. Res je, tam se lahko otrok socializira. Težava pri tem pa je, da se socializira samo z otroki, ki jih veselijo iste stvari. Zato si zaprt v svojem balončku in vidiš le tisto, kar želiš videti. Kar naenkrat se ti zdi, da vsi znajo plezati in vse ljudi veseli samo plezanje. Ko greš enkrat med mešan folk, pa vidiš, da plezanje vesli samo okrog 10 % ljudi recimo. In da obstajajo tudi športi, kot so nogomet, košarka, curling, šah, ... Mogoče prej nisi niti vedel, da te košarka lahko tako veseli.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: GupeM ()

Robocop1 ::

Jaz bi že iz osnovnih šol zmetal ven en kup snovi oz. jo maksimalno skrčil. Dam kar nekaj primerov:

Glasbena, likovna, športna vzgoja: Je to res pomembno? S temi stvarmi smo obdani vsakodnevno!
Računanje: Ostalo bi nekaj osnov seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja z števili do 100. Za večja števila itak posežeš po kalkulatorju.
Geografija: Otrok bi moral poznati svojo pokrajino, slovenske pokrajine in njihove lastnosti, nekoliko bolj površno pa Evropo. Za več ni potrebe! Če potuješ kam dlje, se že pozanimaš.
Zgodovina: Fajn je, da ko je praznik, otrok ve, zakaj je doma. Podroben pregled prazgodovine, slovenska zgodovina, bolj površno zgodovina Evrope! Več ne vidim potrebe!
Slovnica: Fokus bi dal na pravopis in pravilno izražanje. Analiza stavčnih členov? Pri 40-ih marsikdo ne ve, kaj je prislovno določilo ali trpni deležnik. Če znaš pisati in govoriti knjižno, mi je to povsem zadosti.
Tuji jezik: Obveznih bi bilo nekaj osnov, vse drugo kot izbirni predmet. Kljub temu, da me jezikoslovje veseli, si zastavljam vprašanje: Google napoveduje glasovno prevajanje v realnem času, čemu bi se potem nekomu splačalo učiti podrobnosti? Seveda pa bi se tuji jezik moral začeti poučevati takoj, ker starost vpliva na rezultat.

Iz devetletke bi jaz napravil štiriletko! Pri 12. letih bi otrok moral imeti dovolj osnovnega znanja, da se začne učiti za nek poklic. Do 18. leta bi se strokovno izobraževal za stvari, ki ga zanimajo - ni nujno, da je to eno področje. Po 18. letu starosti bi že moral poznati neko stroko in začeti služiti. Ne pa študij do 26. leta! Zdajšnji sistem je namenjen samemu sebi: Čim več predmetov in čim dlje se šolat, da zasluži čim več ljudi! Na koncu se človek šola tako dolgo, da ko zaključi izobraževalni proces, je marsikatero znanje že zastarelo!

Kolikor pa vse skupaj razumem, pa naj bi šola (tu mislim celoten izobraževalni proces) človeku dala toliko znanja, da se je sposoben sam učiti. Ampak kot je že OP povedal, ima človek to lastnost prirojeno. Čemu potem sploh šola?

PandaFlow2 ::

Geografija: Otrok bi moral poznati svojo pokrajino, slovenske pokrajine in njihove lastnosti, nekoliko bolj površno pa Evropo. Za več ni potrebe! Če potuješ kam dlje, se že pozanimaš.

Slovenija != USA.
Zgodovina: Fajn je, da ko je praznik, otrok ve, zakaj je doma. Podroben pregled prazgodovine, slovenska zgodovina, bolj površno zgodovina Evrope! Več ne vidim potrebe!

Ditto.

Zgodovina sprememb…

asdf_jklc ::

Pri nas nekateri ljudje komaj nakraspajo za dostavo otrok do šole, ter svinčnike in zvezke. Nekateri še za to nimajo. Da ne govorim koliko otrok je lačnih čez vikend, oziroma si domov nosi hrano v petek (včasih še za celo družino). Če tega nekateri ne vidite, to ne pomeni da ne obstaja. Do tega, da bo folk mel za tablico, računalnik in spodobno povezavo smo še daleč, da bo pa tega sposoben šolski sistem pa še svetlobna leta daleč.

Kdo se bo uspel doma učit in se tudi ustrezno naučit je odvisno od vzgoje, zrelosti in karakterja posameznika. Midva z ženo delava vsak dan vsaj 10 ur (vožnja tja in nazaj je vključena). Ena hčerka bi mogla bit v vrtcu druga je v nižjem razredu osnovne šole (ni še niti najstnica). Zaenkrat jima sistem od zaprtja šol laufa: najesta se, mlajša se gre igrat, tavelika naredi vse za šolo. Nato skuhata kosilo in se skupaj zabavata dalje. Učiteljica vsak dan dobi vse zahtevane izdelke in naloge, na nobenega še ni blo pripomb - tudi kar je bilo pridobljenih ocen, so te višje oz. enake kot pri redni šoli. Ampak po drugi strani, pa recimo nekaj sošolcev sploh ni oddalo nalog, saj so cele dneve zunaj (preverjeno na lastne oči), drugi pa imajo v teh začetnih razredih osnovne šole izredne težave. Tako da trenutni sistem je daleč daleč od idealnega za celoten razred oz vsaj nižje razrede osnovne šole.

Kar se tiče pa šolanja od doma: trenutno vsi razen redkih delamo v v neki družbi, kjer so mehke veščine izjemno pomembne. Zato, da bi tole sranje šlo v neskočnost in bi se šolali doma sem odločno proti. Socializacija naredi svoje in te izkušnje so izjemno pomembne za nadaljne življenje. Se tudi otrokom ki so in niso v vrtcu pozna.

sci3nc3 ::

Če primerjam ceno vseh šolskih potrebščin skozi celotno devetletko, ne vem, če ni cenejši en nizkocenovni računalnik. Magari iz rabljenih delov sestaviš nekaj. Namesto polne torbe ima otrok le nekaj v velikosti enega večjega zvezka in tudi bolj ekološko bi bilo kot pa vsako leto vreči stran na tone papirja.

energetik ::

asdf_jklc je izjavil:

Pri nas nekateri ljudje komaj nakraspajo za dostavo otrok do šole, ter svinčnike in zvezke. Nekateri še za to nimajo. Da ne govorim koliko otrok je lačnih čez vikend, oziroma si domov nosi hrano v petek (včasih še za celo družino). Če tega nekateri ne vidite, to ne pomeni da ne obstaja. Do tega, da bo folk mel za tablico, računalnik in spodobno povezavo smo še daleč, da bo pa tega sposoben šolski sistem pa še svetlobna leta daleč.

Kdo se bo uspel doma učit in se tudi ustrezno naučit je odvisno od vzgoje, zrelosti in karakterja posameznika. Midva z ženo delava vsak dan vsaj 10 ur (vožnja tja in nazaj je vključena). Ena hčerka bi mogla bit v vrtcu druga je v nižjem razredu osnovne šole (ni še niti najstnica). Zaenkrat jima sistem od zaprtja šol laufa: najesta se, mlajša se gre igrat, tavelika naredi vse za šolo. Nato skuhata kosilo in se skupaj zabavata dalje. Učiteljica vsak dan dobi vse zahtevane izdelke in naloge, na nobenega še ni blo pripomb - tudi kar je bilo pridobljenih ocen, so te višje oz. enake kot pri redni šoli. Ampak po drugi strani, pa recimo nekaj sošolcev sploh ni oddalo nalog, saj so cele dneve zunaj (preverjeno na lastne oči), drugi pa imajo v teh začetnih razredih osnovne šole izredne težave. Tako da trenutni sistem je daleč daleč od idealnega za celoten razred oz vsaj nižje razrede osnovne šole.

Kar se tiče pa šolanja od doma: trenutno vsi razen redkih delamo v v neki družbi, kjer so mehke veščine izjemno pomembne. Zato, da bi tole sranje šlo v neskočnost in bi se šolali doma sem odločno proti. Socializacija naredi svoje in te izkušnje so izjemno pomembne za nadaljne življenje. Se tudi otrokom ki so in niso v vrtcu pozna.
To, da nimajo za osnovno računalo in net je bolj za lase privlečeno. Bolj gre po mojem za nesposobnost oz. nevednost staršev. Stara dvojedrna kišta z 2-3GB ram se dobi za drobiž oz. jo marsikdo kar šenka. Gor se da zastonj Linux mint, nabavi Hoferjev WIFI2GO, nato pa vsak mesec borih 5€ za 5GB paket. Povsem zadosti za brskanje po spletu in šolanje. Da pa v socialni SLO nekdo nima niti 5€/mesec ali da celo strada, pa enostavno ne verjamem. Ali pa te družine niso niti toliko pri stvari, da bi zaprosile za socialno pomoč ali otroški dodatek.

Sicer pa da se vrnem k temi - nam je šlo učenje od doma odlično, je pa res da je prvošolka. Je pa nemogoče, da bi oba starša delala 100%, midva sva vsak 50%. Ker ji je pač potrebno vse prebrat, sprintat, vodit. Taki še ne znajo sami. Sicer pa nobenega kompliciranja, učiteljici sta pošiljali snov po mejlu, 1x/tedensko so se videli po Zoomu. Ja, na 13let stari kišti z Linux Mint.

Facebook dev ::

Strogo proti.

Veliko vecji uspeh ima ucenje v soli. Res je, da se naucis veliko balasta bolj ali manj pomembnega, ampak to ni stvar soleampak ucnega nacrta. Za tega verjamem, da se bo v prihodnosti zelo spreminjal. Nikakor ne smes dovolit, da se vsak uci le tisto kar ga zanima, vsak mora znati vsaj neke osnove vsakega podrocja. Ze danes imamo prevec facebook mamic in strokovnjakov in ljudi ki tem bedarijam verjamemo. Si lahko zamislis kaksna bi bila situacija, ce vecina ljudi ne bi dobila neke osnovne izobrazbe in da bi potemnaleteli na kaksne neumne videena fbju? Veliko manjsi % bi to registriral kot bullshit in sel naprej. Kar velik del bi se hitro dovolil prepricat v neke kvazi argumente takih videov.

Naprej studije da so domacesolani ortroci bolj uspesni. Da, so. Moras pa se vprasat kateri otroci so domace solani? To so ponavadi tisti, iz premoznih druzin, z nadpovprecno pametnimi starsi. Me zanima kaksne rezultate bi dale raziskave, ce bi nakljucno izbrali x otrok in jim dolocili domace solanje glede na stanje, ki ga imajo doma in kaksni bi bili rezultati po koncu tega?

Naslednji argument pa je seveda socializacija. Verjamem, da so primeri otrok, ki so trpeli v soli, je pa veliko tistih, ki so naredili ogromno stikov, prijateljstev in osvojili dobre sposobnosti kako se v druzbi obnasas in znajdes.

Lahko da bo pouk 2050 drugacen, zagotovo se bo pa se zmeraj hodilo v solo/gimnazio/faks.
If you can't handle me at my worst,
you don't deserve me at my best.

49106 ::

A je kdo omenil, da se zelo veliko, če ne celo največ, naučimo s posnemanjem drugih (otrok)?

Boomerang ::

49106 je izjavil:

A je kdo omenil, da se zelo veliko, če ne celo največ, naučimo s posnemanjem drugih (otrok)?


V 8. razredu (8-letka) smo se pri fiziki učili osnove električnih tokokrogov in spoznavali elemente elektrotehnike. V 6. razredu sem jaz začel šraufati po pokvarjenih domačih aparatih in pobiral ven, kar je bilo uporabnega. Izumljal sem toplo vodo, ampak takrat mi je bilo zanimivo. Odkril sem, da LED prepušča le v eno smer, da elektromotorček lahko inducira el. napetost, da se pri zaporedni vezavi napetost porazdeli (žarnica sveti slabše) in še kup takrat zanimivih stvari. Iz nekega radia sem enkrat odstranil zvočnik in ga za probo priklopil na telefonsko linijo... opazil sem, da se vseeno sliši zvok s telefona. To odkritje me je tako pritegnilo, da sem si do sobe potegnil kabel in preko zvočnika mami prisluškoval govorilne ure preko telefona ;)

Kasneje za moja prisluškovanja izvedela učiteljica in je bilo veselice konec. Učiteljica pa ni bila jezna, ampak celo navdušena nad takim zanimanjem nekega področja, ki ga (mimogrede) niti nismo obravnavali v šoli. Kdo me je nad tem navdušil? Še najmanj šola! Od nekdaj mi je bilo zanimivo proučevati, kako stvari delujejo. Človek ima to v sebi - ne rabi šole, da spozna, kaj ga veseli. Enako velja za posnemanje: Če me bo nekaj veselilo, ne bom čakal, da vidim drugega to početi.

nekikr ::

No, potem najbolje, da tvojo izkušnjo posplošimo na vso populacijo. Konec koncev smo vsi enaki kot ti.

Robocop1 ::

Vsekakor bi bilo treba natančno definirati, kaj so osnovne stvari. Zame na primer je to neko znanje, ki ga ima vsak človek s končano osnovno šolo.

Se pa danes dogaja, da starši svojim otrokom ne znajo pomagati pri pisanju domače naloge ali učenju snovi. Še enkrat - starši ne znajo pomagati! In takih primerov ni malo! Če odrasel človek ne zna rešiti naloge, to zagotovo ni osnovno znanje. Sploh pa ni znanje, ki bi ga otrok moral nujno imeti, saj njegov starš spodbija to tezo!

Tudi ocenjevanje v osnovni šoli bi bilo smiselno ukiniti. Namesto številčnih ocen bi se veliko bolj obnesle opisne - "uspešno" (nad 50%) ali "neuspešno" (pod 50%). Dokler so v igri ocene, starši pritiskajo na otroka - želijo, da je njihov otrok vzgleden in odličnjak, on pa prinese oceno 4 ali morda 3! Doma se potem odvije cel cirkus. Čemu? Po nepotrebnem! Otrok, ki komaj izdeluje razrede, lahko čez 15 let odpre svojo firmo in služi veliko bolj kot en odličnjak. V osnovni šoli je veliko bolj ocena pomembno to, da se otrok najde na nekem področju. Da pa otrok cel popoldan študira neko nalogo, zato da bo domov prinesel "petico" in ugodil staršem, namesto da bi se igral zunaj s svojimi vrstniki, je za moje pojme čisti fail!

Machete ::

Šola je zakon ravno zaradi druženja. Tole preko interneta je nepopravljiva škoda za mladež.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+

nekikr ::

Zakaj pa osnovno šolo enačiš z osnovnim znanjem? Ker je podobno ime? Osnovna šola namreč traja 9 let in nobene potrebe ni, da bi se poučevalo samo osnovno znanje po tvoji definiciji, se pravi štetje do 10 (za ostalo imaš kalkulator), morda pisanje (čeprav bi po tvoje bolj rabili pouk tapkanja po telefonu) in zgodovino za zadnji teden (za ostalo je wikipedia). Vedno je prostor za izboljšave, ampak 10 korakov nazaj ni nobena izboljšava.

WizzardOfOZ ::

ubermensch je izjavil:


To je v praksi dokazal finski sistem izobraževanja.


V finski sistem izobraževanja je vključena tudi agilnost in delovanje v teamu po agilnih metodologijah. Nekaj kar je za naše šolstvo nepredstavljivo. Že delo v teamu je pri nas zelo zapostavljeno, agilnost je pa ...

Robocop1 je izjavil:

Tudi ocenjevanje v osnovni šoli bi bilo smiselno ukiniti. Namesto številčnih ocen bi se veliko bolj obnesle opisne - "uspešno" (nad 50%) ali "neuspešno" (pod 50%). Dokler so v igri ocene, starši pritiskajo na otroka - želijo, da je njihov otrok vzgleden in odličnjak, on pa prinese oceno 4 ali morda 3! Doma se potem odvije cel cirkus. Čemu? Po nepotrebnem! Otrok, ki komaj izdeluje razrede, lahko čez 15 let odpre svojo firmo in služi veliko bolj kot en odličnjak. V osnovni šoli je veliko bolj ocena pomembno to, da se otrok najde na nekem področju. Da pa otrok cel popoldan študira neko nalogo, zato da bo domov prinesel "petico" in ugodil staršem, namesto da bi se igral zunaj s svojimi vrstniki, je za moje pojme čisti fail!


Fail je da starši to zahtevajo od otroka. Jaz raje vidim, da se gre otrok ven igrat in znoret, kot pa da doma dela za šolo. Sam se nisem nikoli učil v osnovni in srednji šoli, zdelal pa sem vse brez problema. So bili učitelji taki, da so znali razložiti in da si si zapomnil. To pa pričakujem tudi od mojega otroka. Da bo poslušal in si zapomnil.
Učim pa ga kako izluščiti bistvo iz prevelike poplave informacij, ki so v večini popolnoma nepomembne.

Zgodovina sprememb…

Robocop1 ::

nekikr je izjavil:

Zakaj pa osnovno šolo enačiš z osnovnim znanjem? Ker je podobno ime? Osnovna šola namreč traja 9 let in nobene potrebe ni, da bi se poučevalo samo osnovno znanje po tvoji definiciji, se pravi štetje do 10 (za ostalo imaš kalkulator), morda pisanje (čeprav bi po tvoje bolj rabili pouk tapkanja po telefonu) in zgodovino za zadnji teden (za ostalo je wikipedia). Vedno je prostor za izboljšave, ampak 10 korakov nazaj ni nobena izboljšava.


To si precej posplošil.
Osnovna šola naj bi bila zato, ker ti da neko osnovo, da lahko kasneje nadgrajuješ svoje znanje. Velik del osnovne šole je nepotrebna piflarija, ki jo človek kmalu pozabi in zaradi tega v življenju nima neke škode, ker gre za stvari, ki niso vezane na njegovo področje. Zakaj bi se takšne stvari potem poučevale. Sam pravim, da je življenje na strani iznajdljivih - važen je rezultat, ne pa pot do njega.

sandmat ::

Če repliciram na Štefko in Majo, ker nekako izpade, da starejši učitelji niso "sposobni".

Po mojih izkušnjah izobraževanja odraslih tako Štefka kot Maja ne znata uporabljati računalnika. Obe sharata bedarije na FB (Štefka teorije zarote, Maja pijane slike od petka), od tam naprej pa bistvenih veščin nimata. Štefka se je pripravljena uporabe celo z večjo motivacijo naučit kot Maja. Obe živita v percepciji, da je informatika tisti predmet, ki ga Jože uči - torej powerpoint in urejanje odstavkov v wordu. Jože je sicer učitelj telovadbe, ki ima prenizko obremenitev, in smo mu dali še informatiko za učit na šoli. Jože se zna celo vpisat v Moodle in drag-droppat datoteko v učilnico. Kaj več pa tudi ne.

To je žalosten del sistema na nivoju OŠ/SŠ, pa tudi velikega dela fakultet. Spremembe je potrebno začet delat pri izobraževanju učiteljev na začetku faksa, rezultati pa bodo vidni šele po 10 letih. Hkrati, pa takšna sprememba pripelje s sabo tudi spremembo potencialnega kadra, ki se vpiše na PeF in podobne študije.

Slopek ::

V 4. razredu se ucijo o vodovodni napeljavi. Wtf? Aja, vodovodarjev nimamo, seveda.
Na YT, je cela zbirka prispevkov, kako in kaksne bebave matematike, se ucijo v ameriki.
Ze desetletja nazaj, bi morali uvesti nek predmet osnove ekonomije in delovanje tega procesa, da bi kot odrasli ljudje, sploh znali razpolagati z denarjem, oz.bi ga znali sploh zasluziti. Pa znova uciti bonton, itd...

vostok_1 ::

Dejansko oba pola imata kar dobre argumente.
Je pa obema skupno, da je trenutni šolski sistem totalen ološ.

Namesto socializacije spodbuja medsebojno jebanje v glavo.
Namesto učenja spodbuja sovraštvo do njega.
Namesto priprave na življenje, formira invalidne posameznike.

To je pač masovno šolanje, z številnimi priskledniki, ki ne želijo, da se kaj spremeni.

Homeschooling+obšolske dejavnosti so v trenutnem stanju skorajda boljša izbira kot pošiljanje ljudi v zapor.
Pri homeschoolingu je problem, da če ni pošlihtano doma v glavah staršev, se bo tudi slabo končalo.

In spet se vrnemo k moji tezi. Preveč je ljudi in powers that be so primorane uporabljati masovne prijeme, da spravijo to čredo v nek uporaben red.
Če na si bilo 100 miljonov bi stvari potrekale počasneje and with more consideration.

Groot je izjavil:

ubermensch je izjavil:

Badwolff je izjavil:

En zelo pomemben del šole pozabljaš - varstvo otrok v času, ko ni nikogar doma.


Homeschooling in stay at home mum gresta z roko v roko. Obe strani sta s tem ponavadi zelo zadovoljni (razen, če imaš neko feministko, ki sovraži karkoli tradicionalnega in se počuti osvobojeno, ko dela za neko korporacijo namesto za družino), saj je tak pristop bližje naravni dinamiki ljudi in kar je blizu naravi je vedno boljše. Ampak pustimo to, to je druga tema.


In zakaj nebi doma ostal moški? Kljub temu, da sem moški, se mi zdi takšno posploševanje o temu kaj je bližje naravi precejšnje bluzenje oziroma na ravni nedeljskih pridig v določenih ustanovah. Ampak ok to je druga debata again.

Bistveno bolj problematično pri tvojem pristopu, ki je očitno v tvojih mislih popoln, je dejstvo, da je šolanje doma izvedljivo zgolj v primeru, da en od staršev služi dovolj denarja za celotno družino. Slednje pa je v neki povprečno družbi v 95% neizvedljivo oziroma nemogoče doseči (pa prosim brez nekih dodatnih idej o UTD itd.). Ta vidik je v raznih raziskavah, ki jih omenjaš, v celoti zanemarjen. Se strinjam, da je otrok šolan doma lahko "inteligentno" uspešnejši, kot enako star "tradicionalno" šolan otrok. Vendar pa se pri vseh raziskavah, ki kažejo na slednje, v celoti zanemarja vpliv ekonomske podpore staršev pri tem (npr. plačilo najboljših inštruktorjev, učiteljev, itd.).


Narava večine žensk je defenzivna in varovalna. Prisilit, jih, da prevzemajo vodilne vloge je slabo, saj se jih spravlja pod stres in povzoroča pretirano zaščitniškost v družbi.
Case in point...post-moderna civilizacija.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

nekikr ::

Robocop1 je izjavil:

nekikr je izjavil:

Zakaj pa osnovno šolo enačiš z osnovnim znanjem? Ker je podobno ime? Osnovna šola namreč traja 9 let in nobene potrebe ni, da bi se poučevalo samo osnovno znanje po tvoji definiciji, se pravi štetje do 10 (za ostalo imaš kalkulator), morda pisanje (čeprav bi po tvoje bolj rabili pouk tapkanja po telefonu) in zgodovino za zadnji teden (za ostalo je wikipedia). Vedno je prostor za izboljšave, ampak 10 korakov nazaj ni nobena izboljšava.


To si precej posplošil.
Osnovna šola naj bi bila zato, ker ti da neko osnovo, da lahko kasneje nadgrajuješ svoje znanje. Velik del osnovne šole je nepotrebna piflarija, ki jo človek kmalu pozabi in zaradi tega v življenju nima neke škode, ker gre za stvari, ki niso vezane na njegovo področje. Zakaj bi se takšne stvari potem poučevale. Sam pravim, da je življenje na strani iznajdljivih - važen je rezultat, ne pa pot do njega.

In kako točno naj ciljno učijo otroke, ki se jim ne sanja, kaj bi radi počeli v življenju? Hudiča, še jaz ne vem kaj bi rad počel v življenju. Naj dajo v prvem razredu vprašalnik otrokom, kaj bi radi bili in tiste, ki obkrožijo "policist" naučijo enega brati, drugega pisati, "gasilce" kako se zategne cev in "zdravnikom" v grobem pokažejo kaj je to injekcija? Kako točno si to predstavljaš? Splošna izobrazba ti odpre možnosti, da se ukvarjaš z raznimi stvarmi, seveda pa se potem kar nekaj stvari pokaže za povsem neuporabne, ampak brez tega pač ne gre, ker se otrokom ne sanja kaj bi radi počeli ali kaj bodo počeli, tako kot marsikateremu odraslemu.

Ladjar ::

Včasih se mi zdi kot da je ta forum v kameni dobi.
Ne bi rad dolgovezil pa bom kratek.

Za šolo kakršno poznamo so potrebne potrebščine kot so zvezki, knjige, pisala, zdaj že računalniki,stavbe, oprema v le teh...

Ker se ljudje spuščajo v celo življensko vero, da je denar sveta vladar se to seveda pozna tudi na tem področju in se kot tako usmerjeno tudi bo.
Obstajajo že različni pripomočki za virtualno resničnost nekako najbolj izpopolnjeni do sedaj naj bi bile nekako Hololens virtualna očala.
Če vzamemo za primer, da so sedaj bile potrebne za šolo potrebščine, ki sem jih poprej omenil pa naj bi se to spremenilo v prihodnosti.
Potrebovali bi npr. Hololens očala, kamero vi in tisti, ki uči, seveda tudi povezavo, programsko opremo itd.
Iz zadnje opisanih pripomočkov in usmerjenosti glede denarja in posledično "klestenja" stroškov bi izhajalo dejstvo, da ne potrebujemo več infrastrukture oz stavb, njihovih komponent, ki so bila do sedaj potrebna zato, da je šola delovala, niti mnogo učiteljev.
Dejal sem, da ne bom dolgovezil zato sem tudi kratek. Iz opisanega primera uporabe novih teh. bi sledilo v praksi, da lahko npr. en sam učitelj biologije uči celo Slovenijo osnovnošolcev "istega" razreda istočasno.) Torej število učiteljev, kot je sedaj potrebno za npr. eno OŠ bi bilo potrebno kasneje za celo državo.
In če nekdo to resno vzame kar sem zapisal in pozna tehnologijo, ki že obstaja na trgu zna to in ima možnost ter intenzitetno voljo, da bi to tudi tako uredil bi se "šolniki" lahko povprašali za naprej o mnogih stvareh o njihovi bodoči potrebi, smotrnosti in o tem, če je znanje, ki ga delijo vsak dan res dobro namerno in kam je pripeljalo njihovo delo. Morda do učiš sebe pogubiš.?
Morda pa se ni dobro spraševati o šolanju v prihodnosti, ker smo še vedno samo tukaj in sedaj in je to vse kar obstaja pa še tisto v prihodnosti bi za marsikoga lahko bilo boleče spoznanje.

Boomerang ::

nekikr je izjavil:

Robocop1 je izjavil:

nekikr je izjavil:

Zakaj pa osnovno šolo enačiš z osnovnim znanjem? Ker je podobno ime? Osnovna šola namreč traja 9 let in nobene potrebe ni, da bi se poučevalo samo osnovno znanje po tvoji definiciji, se pravi štetje do 10 (za ostalo imaš kalkulator), morda pisanje (čeprav bi po tvoje bolj rabili pouk tapkanja po telefonu) in zgodovino za zadnji teden (za ostalo je wikipedia). Vedno je prostor za izboljšave, ampak 10 korakov nazaj ni nobena izboljšava.


To si precej posplošil.
Osnovna šola naj bi bila zato, ker ti da neko osnovo, da lahko kasneje nadgrajuješ svoje znanje. Velik del osnovne šole je nepotrebna piflarija, ki jo človek kmalu pozabi in zaradi tega v življenju nima neke škode, ker gre za stvari, ki niso vezane na njegovo področje. Zakaj bi se takšne stvari potem poučevale. Sam pravim, da je življenje na strani iznajdljivih - važen je rezultat, ne pa pot do njega.

In kako točno naj ciljno učijo otroke, ki se jim ne sanja, kaj bi radi počeli v življenju? Hudiča, še jaz ne vem kaj bi rad počel v življenju. Naj dajo v prvem razredu vprašalnik otrokom, kaj bi radi bili in tiste, ki obkrožijo "policist" naučijo enega brati, drugega pisati, "gasilce" kako se zategne cev in "zdravnikom" v grobem pokažejo kaj je to injekcija? Kako točno si to predstavljaš? Splošna izobrazba ti odpre možnosti, da se ukvarjaš z raznimi stvarmi, seveda pa se potem kar nekaj stvari pokaže za povsem neuporabne, ampak brez tega pač ne gre, ker se otrokom ne sanja kaj bi radi počeli ali kaj bodo počeli, tako kot marsikateremu odraslemu.


Tako kot Franci iz 5.a razreda ve, katere sošolke so mu všeč, ve tudi kaj ga veseli. Ni treba hoditi v šolo, da vidiš, kaj počne policist, reševalec, zidar, kirurg itd. Verjetno ima tudi naš Franci kakšne želje, kaj bi rad postal... če je teh več, se bo moral odločati še na podlagi drugih kriterijev: prednosti poklica, slabosti poklica, zaposljivost, plača itd. Če ima Franci še dostop do interneta, lahko izbrska več informacij o poklicu, gre na slo-tech in se pozanima itd. Je pa čisto razumljivo, da te v določenih obdobjih življenja veselijo različne stvari... tu je treba malo kompenzirat.

nekikr ::

Nehaj nakladati. Otrok v petem razredu ni sposoben takega razmišljanja, še večina odraslih ne. Zakaj pa misliš, da obstaja tisto združenje Frank? Ker odrasle osebe ne vedo kaj delajo. Niti ni pošteno, da od otroka v petem razredu to pričakujemo. Da bo znal objektivno oceniti kaj ga veseli, kje se bo lahko zaposlil, se pozanimal na vseh možnih uradih in straneh. Oprosti, ampak pišeš, kot da nisi s tega planeta. In še enkrat: marsikateri odrasel, vključno z mano, ne ve kaj bi počel. Jaz imam to srečo, da mi niti ni treba več kaj početi, ampak četudi bi morda rad kaj počel, ne vem kaj sploh bi. Pa finance sploh niso vprašaj. Ti bi pa enak problem predstavil petošolcu in mu dal še finančno vizijo zraven. Nehaj, prosim, ker to ni pretiran optimizem, to je povsem kretenski odmik od realnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

Facebook dev ::

Boomerang je izjavil:

nekikr je izjavil:

Robocop1 je izjavil:

nekikr je izjavil:

Zakaj pa osnovno šolo enačiš z osnovnim znanjem? Ker je podobno ime? Osnovna šola namreč traja 9 let in nobene potrebe ni, da bi se poučevalo samo osnovno znanje po tvoji definiciji, se pravi štetje do 10 (za ostalo imaš kalkulator), morda pisanje (čeprav bi po tvoje bolj rabili pouk tapkanja po telefonu) in zgodovino za zadnji teden (za ostalo je wikipedia). Vedno je prostor za izboljšave, ampak 10 korakov nazaj ni nobena izboljšava.


To si precej posplošil.
Osnovna šola naj bi bila zato, ker ti da neko osnovo, da lahko kasneje nadgrajuješ svoje znanje. Velik del osnovne šole je nepotrebna piflarija, ki jo človek kmalu pozabi in zaradi tega v življenju nima neke škode, ker gre za stvari, ki niso vezane na njegovo področje. Zakaj bi se takšne stvari potem poučevale. Sam pravim, da je življenje na strani iznajdljivih - važen je rezultat, ne pa pot do njega.

In kako točno naj ciljno učijo otroke, ki se jim ne sanja, kaj bi radi počeli v življenju? Hudiča, še jaz ne vem kaj bi rad počel v življenju. Naj dajo v prvem razredu vprašalnik otrokom, kaj bi radi bili in tiste, ki obkrožijo "policist" naučijo enega brati, drugega pisati, "gasilce" kako se zategne cev in "zdravnikom" v grobem pokažejo kaj je to injekcija? Kako točno si to predstavljaš? Splošna izobrazba ti odpre možnosti, da se ukvarjaš z raznimi stvarmi, seveda pa se potem kar nekaj stvari pokaže za povsem neuporabne, ampak brez tega pač ne gre, ker se otrokom ne sanja kaj bi radi počeli ali kaj bodo počeli, tako kot marsikateremu odraslemu.


Tako kot Franci iz 5.a razreda ve, katere sošolke so mu všeč, ve tudi kaj ga veseli. Ni treba hoditi v šolo, da vidiš, kaj počne policist, reševalec, zidar, kirurg itd. Verjetno ima tudi naš Franci kakšne želje, kaj bi rad postal... če je teh več, se bo moral odločati še na podlagi drugih kriterijev: prednosti poklica, slabosti poklica, zaposljivost, plača itd. Če ima Franci še dostop do interneta, lahko izbrska več informacij o poklicu, gre na slo-tech in se pozanima itd. Je pa čisto razumljivo, da te v določenih obdobjih življenja veselijo različne stvari... tu je treba malo kompenzirat.


Zelo slaba primerjava.
If you can't handle me at my worst,
you don't deserve me at my best.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dva tuja jezika v osnovni šoli (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
699944 (8130) Scaramouche
»

Musk ustanovil lastno šolo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
10434996 (25688) [D]emon
»

Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
10822940 (19040) alexa-lol
»

Fail našega šolskega sistema (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
11726466 (22928) kitaj

Več podobnih tem