» »

Šola v prihodnosti

Šola v prihodnosti

Temo vidijo: vsi
1
2
»

Ladjar ::

sci3nc3 je izjavil:



Opomba: Če bo šla prihodnost naprej v smeri, da se medicina in IT združita bo učenje le še zgodovina. Leta 3000 boš imel morda v glavi kakšno mrežno kartico, ki ti bo zagotavljala nemoten dostop do svetovnega spleta. Ampak to je še zelo daleč in zaenkrat še znanstvena fantastika. Zanima me, kako si predstavljate šolo v bližnji prihodnosti (max 100 let).


Vam samo naredim mali časovni update, da vam ne bo treba gledati tako daleč v prihodnost.
https://www.cnet.com/news/elon-musk-say...

sci3nc3 ::

Preden se bo ta brain-computer res uveljavil bo treba počakati še vsaj 100 let. Ko pa se bo, bo šola postala preteklost. Imeti tako napravo in hoditi v šolo bi bilo isto, kot bi kupil avto, ga parkiral v garažo in okoli hodil peš.

Učenje bo še zmeraj potrebno (ker preden neka nova stvar pride na internet, jo mora nekdo izumiti), sigurno pa ne v taki obliki kot danes.

WizzardOfOZ ::

Že sedaj se pozna, da s telefonom, ko vse lahko poguglaš in si nič ni treba zapomnit, pada od znanja do IQ-ja. Generacije, ki so se do sedaj učile, imajo neko uporabno znanje. Njihovi možgani so delali, so se morali potrudit, da so si stvari zapomnili, sedaj pa se bo začela (oziroma se že dogaja) doba "black box-a". Vse znanje bo na telefonu in računalniku, tudi vsa koda je že napisana, samo v pravilno zaporedje se jo postavi (zato velja to tudi za programerje), zapomnit si ne bo treba ničesar. Ko bo pa kak reset prišel, bo pa hudo, ker takega black boxa nihče popravit ne bo znal. Znanja, da bi brez blackboxa kaj naredili na novo pa tudi ne bo prav veliko.

Ladjar ::

sci3nc3 je izjavil:

Preden se bo ta brain-computer res uveljavil bo treba počakati še vsaj 100 let.

Morda bi bilo lažje za vas in zame, če bi se naslednjič malo bolj pozanimali o zadevi in potem napisali mnenje.
Ta zadeva in situacija, ki lahko nastane iz omenjene zadeve je tisto zaradi česar jaz s svojimi komentarji večkrat izpadem morda malo nerazumljivo,ker bi rad opozoril na nekaj, kar bi se za naše dobro morda moralo že včeraj vedeti. Dogaja se pa ravno obratno in se ne ve za včeraj ampak se težko verjame še v tisto, kar naj bi bilo morda možno čez 100 let.

Ladjar ::

WizzardOfOZ je izjavil:

Že sedaj se pozna, da s telefonom, ko vse lahko poguglaš in si nič ni treba zapomnit, pada od znanja do IQ-ja. Generacije, ki so se do sedaj učile, imajo neko uporabno znanje. Njihovi možgani so delali, so se morali potrudit, da so si stvari zapomnili, sedaj pa se bo začela (oziroma se že dogaja) doba "black box-a". Vse znanje bo na telefonu in računalniku, tudi vsa koda je že napisana, samo v pravilno zaporedje se jo postavi (zato velja to tudi za programerje), zapomnit si ne bo treba ničesar. Ko bo pa kak reset prišel, bo pa hudo, ker takega black boxa nihče popravit ne bo znal. Znanja, da bi brez blackboxa kaj naredili na novo pa tudi ne bo prav veliko.


Ne bi dejal, da znanje ravno pada. Dejal bi, da se znanje širi mnogo več in hitreje kot prej. Ker se danes dobi ogromno znanja na internetu se to pozna in tudi doktorjem gre na živček, če prideš na pregled pa že kar sam prej veliko veš o samem pregledu možnih diagnozah...,ker si prej bral na internetu snov, ki jo je imel on sam v svojem izobraževanju. JE pa res, da to znanje mnogokrat ne ostaja v spominu saj se ne ponavlja in se ne uči ter pomni kot za teste in izpite ampak se vzame, kot trenutno potrebno čemur pa sledi, da se pozabi in ostaja vera, da če se bo ponovno potrebovalo se bo dobilo na internetu. To prebiranje znanj tudi večkrat ni usmerjeno na en segment in se ne pouči obširno za cel segment v določeni strukturi, kot se to počne denimo pri šolanju, kjer je za določen poklic in razred določeno predznanje in predloženo potrebno osvojitveno znanje. Tu pa je potem problem, ki ste ga omenil, kaj pa če pride do reseta ali ukinitve interneta ali googla. Danes je ljudi, ki vedo veliko o večih stvareh ampak je to znanje pomankljivo, ker so se poučili strukturno pomankljivo in niso osvojili celote. Kar pomeni, da se ob ukinitvi tega vira informacij težko potem zaneseš na te ljudi v katerikoli sferi, saj nimajo potrebnega znanja pa čeprav nekaj vedo.
In da tudi sam smatram, da zna biti to hudo če se to kar ste omenil zgodi pa še dodal bi, da če ste vi to doumel, da je kdo drug tudi lahko in ima morda tudi tak namen da to stori plus možnost, da to realizira.
Kaj pa s tem dobi, če to stori ali bi storil pa ne bom tukaj...

vostok_1 ::

Nekoč sem bral, da pomnenje informacij je dejansko zelo blagodejno za mentalne kapacitete, saj se s tem formirajo nevronske povezave, ki delujejo tudi za druge naloge.
Z neural linkom morda boš imel terabajte informacij na voljo, ampak tko kot ne veš kaj vpisati v search bar, ker ne veš kaj točno iščeš.
Neural link bo kvečjemu I/O naprava. To kar tudi je originalno gnalo Muska. 10 prstov mu ni bilo dovolj.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Ladjar ::

Za formiranje novih nevronskih povezav obstajajo v naravi tudi psihodelične oz psiho aktivne snovi. Zakaj se jim tako reče pa pove že samo poimenovanje, katerega pa se kot vidimo v družbi oz javnosti sploh ne opazi. Nekje na forumu sem že malo daljše opisal kako je s tem ampak kot se to poimenovanje ne opazi se ne opazi tudi tistega kar sem napisal. Je pa sicer to ne opažanje tudi mnogim namen. Psiho aktivnost in samo poimenovanje ti pove, da je psiha aktivna kako pa je psiha aktivna pa je povezano ravno s temi omenjenimi nevroni. Danes so ljudje prisiljeno in ne prisiljeno naučeni samo objektivnih pogledov na življenje, subjektivne se pa zanemarja in to iz razloga, ker tisti,ki hoče držati oblast nad drugimi ne dovoli subjektivnega razmišljanja in aktivne psihe, ker to hitro privede do vprašljivosti oblasti oz oblastnika.
Zato so naravne psiho aktivne substance prepovedane in ne zaradi škode, ki naj bi jo povzročale, kot je zmotno prikazano.
Ker se na vse gleda objektivno se tudi na nova odkritja, nove tehnologije in se tako ne opazi mogočih subjektivnih razlogov in dejstev, katere pa te tudi prinašajo s seboj.
In ko ljudje tisti, ki kaj preberejo se pozanimajo o Neralinku ne razmišljajo tudi subjektivno posledično ne opazijo celote ampak vidijo le površno in tisto kar je prikazano objektivno, kar pa je tako kot če bi morje in kaj to je poznal samo po površini, izgledu, valovih itd., ne pa kot celoto kaj vse v sebi še vsebuje.

Zato predlagam, če vas zanima več o Nevralinku , da si pogledate več in preberete več, kako daleč so v sami izdaji "prve" serije in kaj o tem ima za povedati sam Elon Musk.
In če boste razumeli vsa objektivna dejstva, ki jih ta tehnični "gizmo" prinaša in poleg njih povežete tehnološki objektivni repertoar, ki tudi že obstaja in vse to pogledate še s subjektivne plati boste dobili zelo drugačno zrcalno sliko vsega naštetega.
Ko se in če se to zgodi pa boste verjetno postali,če niste bili že prej nekakšen vernik in začeli na vse religije sveta gledati s popolnoma drugega do sedaj morda za vas nerazumljivega aspekta.

gruntfürmich ::

Ladjar je izjavil:

Ne bi dejal, da znanje ravno pada. Dejal bi, da se znanje širi mnogo več in hitreje kot prej. Ker se danes dobi ogromno znanja na internetu se to pozna in tudi doktorjem gre na živček, če prideš na pregled pa že kar sam prej veliko veš o samem pregledu možnih diagnozah...,ker si prej bral na internetu snov, ki jo je imel on sam v svojem izobraževanju.

ti in podobni osebki seveda ne opazite da pameti na svetu ni več, ker niste sposobni tega dojeti.
kar se pa tiče doktorjev je danes bolj tako, da če kaj gre na živce doktorjem je to, da se morajo cel pregled ukvarjat z diagnozami pacientov in jim odgovarjat na njihova butasta uprašanja ki so jih prebrali na netu, namesto da se ukvarjajo s pacientovimi problemi in svojim postavljanjem diagnoz.

danes vsak bebec meni da se zelo spozna na stvari, ko malo preleti internet. takšni pacienti ste najhujše sorte, ker zaradi vas umira znanje in izginjajo pravi mojstri na vseh plateh.

Ladjar je izjavil:

... začeli na vse religije sveta gledati s popolnoma drugega do sedaj morda za vas nerazumljivega aspekta.

nobeden pri zdravi pameti ne bo gledal na verstva iz drugega zornega kota kot iz pomilovanja. le ti in podobni osebki z nizkim IQ tega niste sposobni doumeti.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Ladjar ::

@gruntfürmich ni treba slediti iz teme v temo, da pokažete svoj porazen intelekt in neotesanost da se ta ne strinja z menoj. Kot bi midva opravila v zunanjem svetu v prvi minuti, tako sva opravila tudi tu in svoje žalitve prihranite zase do prvega srečanja z ogledalom. Bay bay

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Ladjar ()

gruntfürmich ::

vsako temo poserješ s svojim manjkom pameti in vsiljevanjem svojega zgrešenega pogleda; to je tvoj problem.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Hangman ::

Se opravičujem za offtipic, ampak ko je že govora o šoli... Zanima me, kakšen izobraževalni sistem imajo Američani. Vem da ni povsod enoten, ker gre za 50 zveznih držav in vsaka ima lahko kakšno posebnost. Ampak na splošno naj bi bilo 12 razredov, ki so ločeni na nižjo in višjo stopnjo, študij pa je plačljiv.

Pri nas ima povprečen človek 9 let OŠ (gledam devetletko), 4 leta SŠ in potem VSŠ, ki se iz 4 let lahko zavleče na 6 let. Se pravi začneš pri starosti 6 let in v najboljšem primeru končaš nekje pri 23. letu.

Kakšno je povprečje čez lužo? Kdaj začnejo, kdaj končajo in kolikokrat izbirajo šolo (smer)? Filmi ponavadi prikazujejo, da gredo študirat pri 16. letu pa tam nekje do 30. Je pa študij draga stvar, zato me res zanima, kolikšen del jih študira.

Meizu ::

sci3nc3 je izjavil:

Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so nam pokazali tudi slabosti izobraževalnega sistema. Težava se pojavi že na strani pedagoških delavcev in izobraževalnih ustanov.
Primer 1: Štefka je stara 50. let in poučuje 4. razred osnovne šole. Ker ji v vsej svoji karieri ni bilo treba uporabljati računalnika v tolikšni meri, ima sedaj težave pri sestavljanju in objavljanju učne snovi. Njen učenec Blaž se na računalniku znajde celo bolje od nje.
Primer 2: Maja je stara 30. let in prav tako poučuje 4. razred. Odlično zna uporabljati računalnik, zato ji sestavljanje učne snovi ne dela težav. Žal pa njena šola nima vpeljanega nobenega informacijskega sistema (e-učilnice), zato ima velike težave pri objavi učne snovi.

Jasno je, da je izobraževalni proces prilagojen le klasični obliki (tabla in šolska klop) in čim iz ta utečeni proces ni mogoč, se pojavijo težave. Gotovo težav ne bi bilo, če bi se že prej in v večji meri začela uporabljati tehnologija. Po drugi strani pa to prinese vprašanje: Ali je potem šola (6 in več ur pouka) sploh še smiselna?

Moje mnenje je, da ima vsak človek sposobnost, ki se ji reče samoučenje. To sposobnost človek izkorišča od rojstva do smrti: najprej se nauči hoditi, potem govoriti, pa voziti s kolesom in plavati, delati s pametnimi napravami itd. Danes se branja in pisanja naučiš bistveno hitreje kot nekoč, saj si neprestano obkrožen z nekimi zasloni. Internet ima že skoraj vsako gospodinjstvo in na internetu imaš vso znanje tega sveta. Računalniki in druge pametne naprave so postale neverjetno poceni. Pred 50 leti tega ni bilo, zato je imela šola velik pomen. Danes greš na splet in po nekaj urah najdeš vse kar te zanima: francoska slovnica, svetovna zgodovina, cestno-prometni predpisi, kuharski recepti itd. Kar si človek zamisli, se lahko nauči z uporabo interneta. Res pa je, da potrebuješ mentorja (učitelj ali profesor), ki te usmerja, ker sicer ne veš, kaj se moraš naučiti v kolikšnem času.

Pouk kot ga poznamo danes, bi v prihodnosti lahko postal zgolj nekakšen tečaj (ki bi se izvajal 2x ali 3x letno po nekaj ur), kjer bi pristojni preverili, kako napreduje tvoje učenje in ti dali smernice - kaj se moraš naučiti vnaprej. Sam pouk v šoli pa bi bil nepotreben, saj se učiš samostojno na internetu. Tudi življenje je pač tako, da se moraš za neko znanje sam potegniti - ko s šolo zaključiš, ni več učitelja. Takšen izobraževalni proces bi posameznika bistveno bolj spodbujal k učenju kot današnji. Poleg tega kakšen nov koronavirus (recimo covid-25) ne bi toliko vplival na izobraževanje. Prehodna faza bi morda bila neobvezen pouk (kot je že bilo v preteklosti), torej bi v šolske klopi hodili tisti, ki jim je ljubši stari učni proces ali druge možnosti nimajo. Seveda, praktično usposabljanje je druga stvar, ampak teoretični del pouka bi lahko brez problema potekal v obliki kot sem jo opisal.

Tako približno si jaz predstavljam šolo v prihodnosti. Ne mislim že takoj drugo leto, ampak leta 2050 bi bilo to lahko nekaj normalnega. Kaj menite?

Opomba: Če bo šla prihodnost naprej v smeri, da se medicina in IT združita bo učenje le še zgodovina. Leta 3000 boš imel morda v glavi kakšno mrežno kartico, ki ti bo zagotavljala nemoten dostop do svetovnega spleta. Ampak to je še zelo daleč in zaenkrat še znanstvena fantastika. Zanima me, kako si predstavljate šolo v bližnji prihodnosti (max 100 let).


Manjka ti znanje o par kriticnih komponentah solstva in vplivu na razvoj cloveka (predvsem socializacija), na kar sploh nisi pomislil.

Manjka ti tudi vpogled na to, kaksen vpliv ima profesor pri podajanju znanja na razumevanje snovi ucenca ter koncept kako to znanje uporabiti. Ce to ne bi drzalo bi morala biti svetovna gaussova krivulja znanja enaka, pa temu ni tako.

Pedagoski proces in njegov vpliv na danasnjo druzbo je preobsezen, da bi se o njemu dalo razpravljati na nestrokoven in poljudnoznanstveni nacin - ce zelis priti do neke ugotovitve seveda.

Niso vse teme dostopne splosni globini razumevanja ljudstva.

Moje mnenje je, da ima vsak človek sposobnost, ki se ji reče samoučenje.


Res je. Res je tudi, da je to tvoje mnenje.

Pouk kot ga poznamo danes, bi v prihodnosti lahko postal zgolj nekakšen tečaj (ki bi se izvajal 2x ali 3x letno po nekaj ur)


Ne zelim biti tecen ampak, a se tvoja izobrazbena specializacija vsaj delno tice pedagoske usmeritve ali to govoris tako, bolj na pamet?

Sam pouk v šoli pa bi bil nepotreben, saj se učiš samostojno na internetu.


Kaj ti bo vse znanje tega sveta, ce tvoja introvertna narava ne dopusca interakta s tistimi, ki to znanje potrebujejo? Ali mogoce impliciras na to, da bi se v prihodnosti cisto vse stvari odvijale preko interneta? Torej zivimo na planetu zemlja, ne poznamo pa niti soseda, kaj sele sosednje ulice?

Stvari, ki jih ti impliciras so iz socioloskega vidika sporne ze zato, ker zatirajo socializacijo ljudi. Le-ta pa drasticno vpliva na misljenje in socut cloveka do ostalih v druzbi, kar privede do radikalnih, drasticnih in slabo podkovanih razmisljanj. To ni in ne more biti zdravo za razvoj druzbe, kar daje dodatno moc eliti, clovek pa se toliko prej postane le stevilka.

Ljudje imamo moc skupaj, ne kot individualci. Oblast prepuscati nekomu drugemu in upati na najboljse je pa ze po zgodovinskemu poteku milo receno naivno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

sci3nc3 ::

Hangman je izjavil:

Se opravičujem za offtipic, ampak ko je že govora o šoli... Zanima me, kakšen izobraževalni sistem imajo Američani. Vem da ni povsod enoten, ker gre za 50 zveznih držav in vsaka ima lahko kakšno posebnost. Ampak na splošno naj bi bilo 12 razredov, ki so ločeni na nižjo in višjo stopnjo, študij pa je plačljiv.

Pri nas ima povprečen človek 9 let OŠ (gledam devetletko), 4 leta SŠ in potem VSŠ, ki se iz 4 let lahko zavleče na 6 let. Se pravi začneš pri starosti 6 let in v najboljšem primeru končaš nekje pri 23. letu.

Kakšno je povprečje čez lužo? Kdaj začnejo, kdaj končajo in kolikokrat izbirajo šolo (smer)? Filmi ponavadi prikazujejo, da gredo študirat pri 16. letu pa tam nekje do 30. Je pa študij draga stvar, zato me res zanima, kolikšen del jih študira.


Na kratko: Univerze v ZDA so kvalitetnejše od naših. V bistvu so naše poden, ker se pri marsikaterem obveznem predmetu učiš zastarele tehnologije + po možnosti ima obvezna predavanja in vaje, od katerih ne odneseš nič. Pri nas je marsikateri faks namenjen samemu sebi (zagotovljena delovna mesta), medtem ko so Ameriške fakultete med najboljšimi. Sam šolski sistem pa je boljši pri nas, ker prej izbereš smer. Američani poznajo 12-letko, ki je tako obvezna kot naša 8-letka. Ta njihova 12-letka je nekako tako, kot pri nas osnovna šola in gimnazija skupaj - po 12. letih si še vedno brez poklica. Kakšno je povprečje pa ne vem.

Že to, da prideš na predavanje in ti prfoks bere iz prosojnic, ki so v veliki meri skopirane iz interneta je jasen znak, da takšnega predmeta ni treba. In takšnih predmetov je veliko!

nekikr ::

Prof. Dobnikar in FRI. Skripta iz leta 1985 pri računalniškem predmetu ;)

Robocop1 ::

nekikr je izjavil:

Prof. Dobnikar in FRI. Skripta iz leta 1985 pri računalniškem predmetu ;)


Take primere imaš na vsaki fakulteti. Ker redni študij financira država (študent plača le par evrov vpisnine) to nikogar ne moti - predavanje izpustiš in problem rešen. Če bi moral plačati šolnino (kot to plačujejo študentje v ZDA) in bi videl, da mi predavatelji berejo iz nekega PDF-ja in je le-ta skopiran iz raznih drugih virov, me naslednji semester ni več na fakulteti. Škoda denarja, če si lahko to sam poiščem. Dokler pa študij financira država, se s tem problemom ne bo nihče ukvarjal in predavatelj ima zagotovljen mesečni dohodek.

FTad ::

Robocop1 je izjavil:

nekikr je izjavil:

Prof. Dobnikar in FRI. Skripta iz leta 1985 pri računalniškem predmetu ;)


Take primere imaš na vsaki fakulteti. Ker redni študij financira država (študent plača le par evrov vpisnine) to nikogar ne moti - predavanje izpustiš in problem rešen. Če bi moral plačati šolnino (kot to plačujejo študentje v ZDA) in bi videl, da mi predavatelji berejo iz nekega PDF-ja in je le-ta skopiran iz raznih drugih virov, me naslednji semester ni več na fakulteti. Škoda denarja, če si lahko to sam poiščem. Dokler pa študij financira država, se s tem problemom ne bo nihče ukvarjal in predavatelj ima zagotovljen mesečni dohodek.


V bistvu tebi ne bi bilo treba prekiniti studija, ampak bi tak profesor izgubil sluzbo, ce ne bi izboljsal vsebine predmeta. Kar preberi si kak intervju z Juretom Leskovcem, ki poucuje na Stanfordu.

showsover ::

Samo, tole z net-diagnostiko in morebitnimi konflikti je res lahko zoprno...
Idealno je, jasno, da se rezultati vsaj priblizno (75%+) ujemajo.
Ko pa se ne (in se zagotovo kdaj ne, ker nobena stran pac ni nezmotljiva), pa je lahko jeba.
Ne vem, kako to resiti (niti na nivoju zasnove) brez dodatnih zapletov.
In casa - stroskov.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dva tuja jezika v osnovni šoli (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
699955 (8141) Scaramouche
»

Musk ustanovil lastno šolo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
10435016 (25708) [D]emon
»

Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
10822947 (19047) alexa-lol
»

Fail našega šolskega sistema (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
11726495 (22957) kitaj

Več podobnih tem