☰

» »

Dedovanje

Dedovanje

Temo vidijo: vsi
««
5 / 8
»»

fikus_ ::

Ne rabiš odvetnika, tudi za odpovedat se ne. Tudi če je pred/na zapuščinski vse korektno dogovorjeno, ne rabiš odvetnika.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

Malidelničar ::

mr_chai je izjavil:

Največkrat zafukajo starši, ker ne napišejo oporoke in se pustijo manipulaciji svojih otrok.

Ker kakšnemu sinu/hčeri tudi ni v interesu oporoka. Npr takim, ki živijo v bližini staršev in jih počasi cuzajo za denar, da potem ko umrejo, bolj malo ostane od premoženja in so tako dobili več, kot bi sicer v oporoki.

Velik je tega pri nas. Jaz bi dal simpl uravnilovko, vsakemu pripada enak delež in vse se upošteva kar so že dobili. In to bi dal že v osnovne šole v učni načrt, da se bo vedlo da vsak dobi enak delež in potem naj starši kar prodajo kmetijo in se odselijo v stanovanje v blok in veselo zagonijo cel keš. Tako bi bilo najbolje.


A ni tako, da je po zadnjih spremembah zakonodaje nujni delež OBVEZEN?
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.

Tidule ::

nujni dedič je od nekdaj obvezen, tukaj ne gre za neko novo zadevo.

fikus_ je izjavil:

Ne rabiš odvetnika, tudi za odpovedat se ne. Tudi če je pred/na zapuščinski vse korektno dogovorjeno, ne rabiš odvetnika.

Drži se prodajanja megle o rusih, tam izpadeš vsaj smešno, tukaj pa samo nepismeni, ker niti temi nisi sposoben sledit. Če bi bilo vse urejeno na zapuščinski razpravi potem jih sodišče ne bi napotilo na pravdo.

Utk je izjavil:

Vprašanje je, ali se morajo s tem ukvarjat tudi ostali dediči, in zakaj, če se. Oni v tej tožbi nočejo nič dobit, niti ne morejo nič izgubit, ker so se itak "odpovedali" (niso se, ker itak ni bilo kaj delit). Razen stroškov odvetnika, če si ga morajo vzet.


Morajo se ne, bodo pa hočeš nočeš pozvani, da sodelujejo v sodnem postopku, ker se tiče tudi njihovih pravic. Nimajo pa obveze sodelovat, še več s tem ko ne sodelujejo ne bodo nič prikrajšani. Če bo EA dejasnko uspel doseč, da se nepremičnina vrne v dedno maso, bodo upravičeni do svojega deleža. Edina obveza, ki bi lahko nastala je če bodo pozvani pred sodišče kot priče. Ta del pa je obvezen, ampak za pričo ne predstavlja stroška. Odvetnik v nobeni fazi ni obvezen, če se jim fučka za to kaj se bo dejansko dedovalo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

Tidule ::

_Denny_ je izjavil:

Zaenkrat še ni dobil nič razen sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka (še vedno teče 30 dnevni rok v katerem mora EA vložiti tožbo).

Je pa meni osebno tudi čudno zakaj tisti "zoper ostale sodediče" z naštetimi čisto vsemi dediči, razen če je to pač standardni format tega dokumenta in mora biti tako napisano...


Standardni format dokumenta, sodišče se v tej fazi ne opredeljuje do vsebine. Na EA je da formulira tožbo v kateri mora definirat kako je bil oškodovan, kaj spodbija in kdo je nasprotni udeleženec. Sodišče ne prejudicira koga od ostalih dedičev in zakaj naj toži. Glede na napisano bi ostali udeleženci lahko nastopali kvečjemu kot stranke v postopku zoper BA.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

mr_chai ::

Tidule je izjavil:

IMO je dejansko edini normalen način, če imajo udeleženci normalne odnose. Kaj ti mora falit v glavi, da si domišljaš, da ti pripada nepremičnina (pa tudi premičnine) pred staršem, ki je preživel svojega partnerja. Če sta hišo postavila starša sta, v normalnih razmerah, ona dva edina, ki imata za časa življenja kakršnekoli pravice nad njo. In ja, to vključuje tudi to, da jo zafučkata, prodata in se odselita na karibe, ali pa jo prepišeta lokalnemu župniku.



Pa res lahko zapustnik v času svojega življenja kar prodaja premoženje komurkoli ? Kaj pa če proda nekomu, ki je v sorodstveni vezi in ni direktni dedič, z namenom zmanjšanja premoženja in to po dumpinški ceni ? Recimo da dedujeta brata A in B, brat A svojega očeta; 3 leta preden umre, prepriča da hišo proda njegovemu vnuku (sinu od A) po zelo nizki ceni. Je to normalna praksa ?

c3p0 ::

Če je cena prenizka bo prvi gnjavil že FURS. Drugi dediči lahko trdijo, da gre za fiktivno pogodbo, sploh če je bil plačan le davek in ni prišlo do prenosa denarja.

MIHAc27 ::

Če se ne motim, moraš nujni delež še vedno zahtevati.
Če si tiho pač zvisiš.
Da ti ga ne dajo, mora pa biti nekaj zelo resnega (nasilje nad preminulim,...). Samo to, da ga nisi obiskal in lezel v rit bo verjetno premalo, da ne dobiš.

Tidule ::

mr_chai je izjavil:

Tidule je izjavil:

IMO je dejansko edini normalen način, če imajo udeleženci normalne odnose. Kaj ti mora falit v glavi, da si domišljaš, da ti pripada nepremičnina (pa tudi premičnine) pred staršem, ki je preživel svojega partnerja. Če sta hišo postavila starša sta, v normalnih razmerah, ona dva edina, ki imata za časa življenja kakršnekoli pravice nad njo. In ja, to vključuje tudi to, da jo zafučkata, prodata in se odselita na karibe, ali pa jo prepišeta lokalnemu župniku.



Pa res lahko zapustnik v času svojega življenja kar prodaja premoženje komurkoli ? Kaj pa če proda nekomu, ki je v sorodstveni vezi in ni direktni dedič, z namenom zmanjšanja premoženja in to po dumpinški ceni ? Recimo da dedujeta brata A in B, brat A svojega očeta; 3 leta preden umre, prepriča da hišo proda njegovemu vnuku (sinu od A) po zelo nizki ceni. Je to normalna praksa ?


ja, to je precej normalna in pogosta praksa. Se pa seveda lahko fiktivne posle sodno spodbija. Pri konkretnem primeru bi se recimo ugotavljalo ali je bila cena po kateri je bilo prodano realna (razni štosi s prodajo hiše za 1 EUR hitro odpadejo). Ali je bilo dejansko prodano vnuku, ali pa to samo obvod in nepremičnina v praksi pripada sinu. Ter seveda ali so dejansko nastali ustrezni denarni tokovi in kaj se je s tem denarjem zgodilo. Take situaccije se tudi grdo zakomplicirajo če potem ta sin umre pred očetom in vnukom itd...

Niso pa to enostavne zadeve in je dokazno breme na tožniku.

Ampak ja v groben nihče ni dolžan nikomur ničesar zapustit in dokler je živ lahko prosto razpolaga s svojo lastnino. Vse omejitve glede dedovanja, nujnih deležev itd... nastopijo šele po smrti.

Tidule ::

MIHAc27 je izjavil:

Če se ne motim, moraš nujni delež še vedno zahtevati.
Če si tiho pač zvisiš.
Da ti ga ne dajo, mora pa biti nekaj zelo resnega (nasilje nad preminulim,...). Samo to, da ga nisi obiskal in lezel v rit bo verjetno premalo, da ne dobiš.


Ko pride do dedovanja je lahko spornih več stvari. Eno je vprašanje ali je oseba X nujni dedič. To recimo pride do izraza predvsem pri kakih nezakonskih otrocih in podobno, kjer status med potencialnim nujnim dedičem in pokojnim ni bil formalno urejen (ni bilo priznano očetovstvo).

Drugo je ali je delež, ki ga je posameznik dobil zadosten da predstavlja najmanj nujni delež. Ampak seveda brez tožnika ni sodnika in samo tisti, ki se čuti oškodovanega lahko tukaj zahteva pravdo.

Tretje in najpogostejše po mojih izkušnjah pa so spori glede tega kaj sploh sodi v dedno maso. Tebi nič ne pomaga, če si nujni dedič, v dedni masi pa razen 10 EUR na računu in 20 let starega avta ni nič. Tukaj potem pridejo na vrsto preverjanja takih in drugačnih pravnih poslov, ki jih je pokojnik sklenil (preužitki, darila, prodaja...).

_Denny_ ::

Tidule je izjavil:

_Denny_ je izjavil:

Zaenkrat še ni dobil nič razen sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka (še vedno teče 30 dnevni rok v katerem mora EA vložiti tožbo).

Je pa meni osebno tudi čudno zakaj tisti "zoper ostale sodediče" z naštetimi čisto vsemi dediči, razen če je to pač standardni format tega dokumenta in mora biti tako napisano...


Standardni format dokumenta, sodišče se v tej fazi ne opredeljuje do vsebine. Na EA je da formulira tožbo v kateri mora definirat kako je bil oškodovan, kaj spodbija in kdo je nasprotni udeleženec. Sodišče ne prejudicira koga od ostalih dedičev in zakaj naj toži. Glede na napisano bi ostali udeleženci lahko nastopali kvečjemu kot stranke v postopku zoper BA.

Hvala. Točno to vključno z odgovorom Utk-ju malo višje je stvar, za katero me je človek prosil naj poskusim nekako izvedeti. V primeru, da bo vpoklican kot priča bo šel, drugače pa bo pustil vse skupaj pri miru kot do zdaj.

Zaradi takih komplikacij sem kar srečen, da sem edinec...
Asrock X670E Taichi, Ryzen 9 7950X3D + NH-D14, 96GB Corsair DDR5-6400 CL32
RTX 2070S 8GB, 2TB Kingston KC3000, 2TB ADATA SX8200 Pro, 4TB Micron 5200
Seasonic Focus Plus 850W, Corsair Air 540, Logitech Z-2300, Samsung UE65H6400

scythe ::

c3p0 je izjavil:

Če je cena prenizka bo prvi gnjavil že FURS. Drugi dediči lahko trdijo, da gre za fiktivno pogodbo, sploh če je bil plačan le davek in ni prišlo do prenosa denarja.


Cena je lahko osebni dogovor med A in B osebo, davek moraš pa plačati, takšnega kot ti FURS naloži. Poznam primere, ko so 150k€ vredno nepremičnino prodali za 5% te vrednostni drugi žlahti in niso imeli problema na zapuščinski.
X670F | 7700X | 2x16Gb | 6000Mhz/CL30 | RTX3090FTW3 | HP X27i | Phanteks NV7|

Tidule ::

Na zapuscinski sta samo dva scenarija. Ali se vsi strinjajo ali pa se jih napoti na pravdo.

To da na zapuscinski ni bilo tezav ne pove nic o korektnosti pravnega posla ampak zgolj to, da so se vsi z njim strinjali.

Zimonem ::

To da na zapuscinski ni bilo tezav ne pove nic o korektnosti pravnega posla ampak zgolj to, da so se vsi z njim strinjali.

Kaj naj bi to pomenilo?

Tidule ::

Da nihce od dedicev ni nasprotoval prodaji pod ceno. Ce ni toznika, ni sodnika.

Zimonem ::

Kaj tukaj ne ustreza korektnosti posla?!? To me zanima.

Tidule ::

Kako tocno na bi na podlagi par vrstic to presojali na forumu? A sem kje napisal da je v konkretnem primeru bilo kaj nekorektnega? So ti malo zdravila popustila al je samo tema prezahtevna?

Kot je bilo napisano zgoraj se take stvari presoja v sodnih postopkih, ampak samo ce to zahteva kdo od dedicev.

Point pa je v tem, da to, da na zapuscinski razpravi ni bilo tezav pomeni samo in le to, da so se dedici z delitvijo strinjali. Nic pa ne pove o korektnosti poslov, ki so do taksneg stanja pripeljali.

c3p0 ::

scythe je izjavil:

c3p0 je izjavil:

Če je cena prenizka bo prvi gnjavil že FURS. Drugi dediči lahko trdijo, da gre za fiktivno pogodbo, sploh če je bil plačan le davek in ni prišlo do prenosa denarja.


Cena je lahko osebni dogovor med A in B osebo, davek moraš pa plačati, takšnega kot ti FURS naloži. Poznam primere, ko so 150kEUR vredno nepremičnino prodali za 5% te vrednostni drugi žlahti in niso imeli problema na zapuščinski.


Kot je že Tidule osorno napisal. Niso imeli problema, ker se na zapuščinski nihče ni zbunil, verjetno so normalni ljudje, ali neuki. Drugače se bi lepo tožarili, tam je pa vse možno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: c3p0 ()

delavec44 ::

Lahko pa so tudi toliko pametni (ali so šli po nasvet k dobremu odvetniku), da so videli, da stroški tožbe niso sorazmerni z možnostjo dobitka le-te.

GregiB ::

Kdo ve, ali lahko partner ali eden od staršev (ki sam ni dedič) dediča prisostvuje na zapuščinski razpravi?
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

delavec44 ::

Kdorkoli, ker so javne. Če pa se najdeš v spodnjem, pa lahko aktivno sodeluješ.

Nanjo so pisno vabljene "vse prizadete osebe", med njimi denimo vsi znani dediči, potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji, morebitni upniki ter drugi. Nanjo lahko poleg naštetih pristopijo tudi druge osebe, ki bi lahko imele kakršno koli pravico ali interes do zapuščine, četudi jih sodišče ne vabi.

GregiB ::

Drugače... lahko govori v interesu dediča?
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

Vili_vanili ::

Naj si še jaz izposodim temo - če ni skrbi za starše, ni dedovanja? Kaj pa dolgovi, ki jih imajo starši? Gre se za primer v daljnem sorodstvu, ko je hčerka edinka in hkrati na minimalni plači. Mama trenutno še lahko skrbi zase in je lastnik hiše. Kaj se zgodi v primeru, če hči ne more doplačevati doma za ostarele, ko bo šla mama v dom? V tem primeru občina doplačuje za mamo in občina tudi potem vzame hišo? Kaj pa v primeru, če mama prepiše hišo na hčerko, da bi hčerki pomagala? Kako se lahko v tem primeru zavaruje mama in kako hčerka?

mn ::

Ce prav razumem kaj zelijo doseci, to lahko naredita tako, da mati podari nepremicnino hcerki v zemljisko knjigo pa se vpise dozivljenski uzitek v korist matere.

solatko ::

mn - V takem primeru ima hči obveznost doplačevanja za dom.
Delo krepa človeka

scythe ::

Vili_vanili je izjavil:

Naj si še jaz izposodim temo - če ni skrbi za starše, ni dedovanja? Kaj pa dolgovi, ki jih imajo starši? Gre se za primer v daljnem sorodstvu, ko je hčerka edinka in hkrati na minimalni plači. Mama trenutno še lahko skrbi zase in je lastnik hiše. Kaj se zgodi v primeru, če hči ne more doplačevati doma za ostarele, ko bo šla mama v dom? V tem primeru občina doplačuje za mamo in občina tudi potem vzame hišo? Kaj pa v primeru, če mama prepiše hišo na hčerko, da bi hčerki pomagala? Kako se lahko v tem primeru zavaruje mama in kako hčerka?



Dolgovi gredo v zapuščinsko in jih podeduješ, če prevzameš svoj delež.

Če ima minimalno plačo, potem ji bo občina doplačevala dom. Pri zapuščinski bo občina vložila terjatev, če bo hotela dedovati, bo morala poplačati dolg.

Najbolje je, da mama proda preko kupoprodajne pogodbe hrčerki, ceno si sama določita, FURS bo izračunal davek na dejansko vrednost hiše.
X670F | 7700X | 2x16Gb | 6000Mhz/CL30 | RTX3090FTW3 | HP X27i | Phanteks NV7|

Yossarian ::

GregiB je izjavil:

Drugače... lahko govori v interesu dediča?


Lahko, če ga dedič za to pooblasti.

Tekst: Ime in priimek, naslov (EMŠO je zelo zaželjen) pooblaščam tega in tega (naslov), da me zastopa v zapuščinskem postopku po pokojnem ta in ta. Podpis.
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.

Furbo ::

mr_chai je izjavil:

Pa res lahko zapustnik v času svojega življenja kar prodaja premoženje komurkoli ?

Najbolj entitled izjava leta 2024. :))
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

delavec44 ::

scythe je izjavil:

Vili_vanili je izjavil:

Naj si še jaz izposodim temo - če ni skrbi za starše, ni dedovanja? Kaj pa dolgovi, ki jih imajo starši? Gre se za primer v daljnem sorodstvu, ko je hčerka edinka in hkrati na minimalni plači. Mama trenutno še lahko skrbi zase in je lastnik hiše. Kaj se zgodi v primeru, če hči ne more doplačevati doma za ostarele, ko bo šla mama v dom? V tem primeru občina doplačuje za mamo in občina tudi potem vzame hišo? Kaj pa v primeru, če mama prepiše hišo na hčerko, da bi hčerki pomagala? Kako se lahko v tem primeru zavaruje mama in kako hčerka?



Dolgovi gredo v zapuščinsko in jih podeduješ, če prevzameš svoj delež.

Če ima minimalno plačo, potem ji bo občina doplačevala dom. Pri zapuščinski bo občina vložila terjatev, če bo hotela dedovati, bo morala poplačati dolg.

Najbolje je, da mama proda preko kupoprodajne pogodbe hrčerki, ceno si sama določita, FURS bo izračunal davek na dejansko vrednost hiše.


Kakšen davek? Pri prodaji je 2%. Mama je sigurno tam stalno prijavljena, tako da davka na dobiček ni.

Ti pa to ne reši nič. Ko bo šla v dom, bodo ugotavljali kam je dala denar od prodaje, če bo hotela, da socialna doplačuje. Potem se ugotavljajo razni fiktivni posli, nerealne cene itd.

Zgodovina sprememb…

GregiB ::

Če ima kdo izkušnje... ali je v smrtovnici po zapustniku treba navesti obstoj izročilne pogodbe v obliki notarskega zapisa, s katero so soglašali vsi dediči prvega dednega reda? Če prav razumem, se v dediščino ne navaja po izročilni pogodbi izročeno lastnino...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

delavec44 ::

Kje je logika, da bi v smrtovnico zapisoval nepremičnine, ki niso več v lasti pokojnika?

mn ::

solatko je izjavil:

mn - V takem primeru ima hči obveznost doplačevanja za dom.


Tole ne drzi. Drzalo bi, ce bi naredili pogodbo o prezivljanju, v tem primeru bi se hcerka zavezala da bo skrbela za mater, mati bi ostala lastnica nepremicnine do smrti, po smrti pa bi nepremicnina presla v last hcerke - mimo dedovanja.

Ce pa mati naredi darilno pogodbo pa ni nikakrsne obveze po prezivljanju. Zaznamek o pravici do uporabe nepremicnine (nisem pravnik tako da ni nujno da prave izraze uporabljam) pa je zgolj varovalka, da se matere ne more pognati od doma, ker ni vec lastnica.

Tidule ::

O cem bluzis? Otroci so skladno s svojimi zmoznostmi dolzni prezivljat starse, ce sami tega niso sposobni. Nima to nikarsne veze s darilnimi pogodbami ali pogodbami o prezivljanju.

GregiB ::

delavec44 je izjavil:

Kje je logika, da bi v smrtovnico zapisoval nepremičnine, ki niso več v lasti pokojnika?

Logika bi PMSM lahko bila (le) za primer, da na zapuščinsko razpravo pride neznan dedič prvega reda, sicer se tudi meni zdi čudno... a je na formularju za smrtovnico zapisano, ali je zapustnik zapustil kakšno pogodbo o izročitvi ali razdelitvi premoženja (oporoka je omenjena drugje).
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

mn ::

Tidule je izjavil:

O cem bluzis? Otroci so skladno s svojimi zmoznostmi dolzni prezivljat starse, ce sami tega niso sposobni. Nima to nikarsne veze s darilnimi pogodbami ali pogodbami o prezivljanju.


Govorim o tem, da darilna pogodba + pogodba o preuzitku ni enako pogodba o dosmrtnem prezivljanju. Nic od tega pa ni povezano s tem, da so otroci dolzni prezivljati svoje starse po svojih zmoznostih.

Se je pa nanasalo na ta post:
https://slo-tech.com/forum/t764623/p813...

ter moj in solatkov odgovor nanj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: mn ()

GregiB ::

Vprašanje... deduje se avto... je potrebno pri prodaji avtomobila najprej, na osnovi pravnomočne zapuščinske odločbe narediti prepis na dediča in nato na novega kupca, ali se sme prepis narediti samo na osnovi odločbe, brez vmesnega prepisa na dediča?
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

solatko ::

GregiB - Gre brez vmesnega prepisa. Na UE vse uredijo in povejo tudi to, če je potrebno plačat kak davek.
Delo krepa človeka

Matej575757 ::

Da si izposodim temo.

Če dam hčeri stanovanja s pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sinu pa z darilno pogodbo drugo stanovanje,
približno iste vrednosti, ali lahko potem hčera zahteva še nujni delež po moji smrti od sinovega stanovanja?
Ali pa je sin zaščiten, ker sta oba dobila isto?

111111111111 ::

Urejaj pri notarju. Oba se naj podpišeta in ne bo problema. Hčerka lahko zahteva, ker bo hišo "oddelala", medtem ko sine "dobi" stanovanje. To pa rešiš, če se oba podpišeta da se strinjata, overovljeno, seznanjeno, potem noben ne more več zahtevat nič ker se je odpovedal.

K notarju pa to bo notar razložil kako se zapiše ti spisal zadeve in potem se samo pridete podpisat.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

delavec44 ::

Pač darilno pogodbo zamenjaš z izročilno kjer se hči strinja.

borut_p ::

sklenite dedno pogodbo, kjer boste vsi trije podpisnik in rešena zgodba

fikus_ ::

Pogodba o preuziitku in hceri eno nepremicnino, sin pa izrocilna.
Vsi se morate strinjati in podpisati.
Pojdite k notarju, bo vse uredil.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

wcpapir ::

111111111111 je izjavil:

Urejaj pri notarju. Oba se naj podpišeta in ne bo problema. Hčerka lahko zahteva, ker bo hišo "oddelala", medtem ko sine "dobi" stanovanje. To pa rešiš, če se oba podpišeta da se strinjata, overovljeno, seznanjeno, potem noben ne more več zahtevat nič ker se je odpovedal.

K notarju pa to bo notar razložil kako se zapiše ti spisal zadeve in potem se samo pridete podpisat.

Kero idiotsko razmišljanje. Pred dejansko smrtjo staršev se ne moreš odpovedati dedovanju. Pišeš kar želiš, overjaš kar želiš, odpovedati pa se ne moreš.

111111111111 ::

wcpapir je izjavil:


Kero idiotsko razmišljanje. Pred dejansko smrtjo staršev se ne moreš odpovedati dedovanju. Pišeš kar želiš, overjaš kar želiš, odpovedati pa se ne moreš.

Aha...

Odpoved pred smrtjo zapustnika je možno za potomca ali zakonca, tako da skleneta notarski sporazum o odpovedi dedovanju.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

Legon ::

wcpapir je izjavil:

111111111111 je izjavil:

Urejaj pri notarju. Oba se naj podpišeta in ne bo problema. Hčerka lahko zahteva, ker bo hišo "oddelala", medtem ko sine "dobi" stanovanje. To pa rešiš, če se oba podpišeta da se strinjata, overovljeno, seznanjeno, potem noben ne more več zahtevat nič ker se je odpovedal.

K notarju pa to bo notar razložil kako se zapiše ti spisal zadeve in potem se samo pridete podpisat.

Kero idiotsko razmišljanje. Pred dejansko smrtjo staršev se ne moreš odpovedati dedovanju. Pišeš kar želiš, overjaš kar želiš, odpovedati pa se ne moreš.

Seveda je mozno. Jasno pise v Zakonu o dedovanju.

Tako kot je mozno del premozenja izlocit iz zapuscine, ce so dedici soglasni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

Spacecapsule ::

No imam pa tudi jaz eno specifično vprašanje.
Recimo da sta po osebi X dva nujna dediča, dva sinova A in B. A že ima otroka, ki je torej vnuk osebe X. X nekaj let pred smrtjo razdeli imetje na 3 dele, obema sinovoma ki sta nujnima dedičima in vnuku, ki ni 1. red. Mine nekaj let in vnuk izgubi starša (oseba A) in s tem postane prvi red, od starša pa podeduje to, kar je X osebi A dal z darilno pogodbo. Kaj se zgodi v primeru smrti osebe X? Ali lahko B zahteva nujni delež od tega, kar je vnuk prejel z oporoko po staršu (ki je tisti delež dobil z darilno pogodbo)? In ali lahko B zahteva to, kar je vnuk dobil z darilno pogodbo, čeprav v času darilne pogodbe ni bil 1.dedni red? Po 1. letem načeloma darilo vnuku ne šteje v dedno maso ker ni bil prvi red.

Matej575757 ::

fikus_ je izjavil:

Pogodba o preuziitku in hceri eno nepremicnino, sin pa izrocilna.
Vsi se morate strinjati in podpisati.
Pojdite k notarju, bo vse uredil.


Kaj pa če je en že dobil z darilno? Drugemu pa bi z preužitkom.
Se lahko to še uredi, ali mora biti storjeno istočasno vse?

Legon ::

Za čas življenja se lahko vse ureja. Glede na to, kako slabo poznaš stvari je fikusov nasvet, da se o tem pogovoriš z notarjem ali odvetnikom vsekakor na mestu.

Namreč ni vse samo v imenih pogodb, pomembna je tudi vsebina. Ampak v teoriji je darilna pogodba nekaj čisto drugega kot pogodbe o preužitku ali dosmrtnem preživljanju. Slednje so po značaju bližje kupoprodajnim pogodbam. Torej oseba A dobi nepremično v zameno za neke vrste odplačilo (dosmrtno preživljanje, preužitek, kupnino...). Torej tehnično gledano je tako ali drugače oseba A odplačala. In zato takšna nepremičnina ni del zapuščine.

Med tem ko darilna pogodba po definiciji pomeni, da nekdo prejme neko korist brez plačila protivrednosti in takšne stvari v primeru daril nujnim dedičem se seveda lahko štejejo v zapuščino.

Ampak pomemben je točno kaj in kako je zapisano v pogodbi. Samo zato kakšen je naslov, to še ne definira vsebine.

Vedno je takšne stvari najboljše reševat v kompletu in z kartami na mizi. Najslabše je nekaj na pol, z vsaki dedičem posebej, da se slučajno ne bi kdo komu zameril.

V konkretni situaciji, je treba najprej razčistit kaj bi kdo je sploh cilj in kako naprej.

Če je ideja da vsak od otrok dobi nepremičnino. Potem se to pač napiše v oporoko. Če en otrok nepremičnino rabi sedaj, se mu jo vedno lahko podari, drugemu pa zapusti. Lahko se sklene pogodba o dosmrtnem preživljanju, ali preužitku za enega, pa se drugemu preda zadevo z izročilno pogodbo. Je pa v takem primeru ta, ki je prejel nepremično preko izročilne pogodbe pač v privilegiranim položaju, ker nima obveznosti. Ker treba se tudi vprašat, zakaj eden od dedičev dobi nepremičnino "podarjeno" drugi pa jo mora odplačati. Ampak kot že rečeno, to je potem stvar odnosov znotraj družine.

Če je zatečeno stanje da je A že dobil darilo, potem je možno zadevo rešit, da se to zapiše v oporoko. Notri se navede, da je A takrat in takrat dobil nepremičnino 1 v vrednosti X in da se po smrti nepremičnino 2 v vrednosti Y celoti prenaša na osebo B. Lahko se, kot je bilo predlagano sklene tudi izročilna pogodba za to darilo in preužitek na drugo.

Ni pa pametno mešat darilnih pogodb in odplačnih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

Legon ::

Spacecapsule je izjavil:

No imam pa tudi jaz eno specifično vprašanje.
Recimo da sta po osebi X dva nujna dediča, dva sinova A in B. A že ima otroka, ki je torej vnuk osebe X. X nekaj let pred smrtjo razdeli imetje na 3 dele, obema sinovoma ki sta nujnima dedičima in vnuku, ki ni 1. red. Mine nekaj let in vnuk izgubi starša (oseba A) in s tem postane prvi red, od starša pa podeduje to, kar je X osebi A dal z darilno pogodbo. Kaj se zgodi v primeru smrti osebe X? Ali lahko B zahteva nujni delež od tega, kar je vnuk prejel z oporoko po staršu (ki je tisti delež dobil z darilno pogodbo)? In ali lahko B zahteva to, kar je vnuk dobil z darilno pogodbo, čeprav v času darilne pogodbe ni bil 1.dedni red? Po 1. letem načeloma darilo vnuku ne šteje v dedno maso ker ni bil prvi red.


Če vnuk postane nujni dedič (v primeru smrti očeta) potem praviloma darila, ki jih je prejel od starega očeta sodijo v zapuščino, ne glede na to da v trenutku darovanja ni bil zakniti dedič. Če privzamemo scenarij, kjer je A dobil 1/3, B dobil 1/3 in sin A dobil 1/3. Potem tehnično gledano bi v primer umre A pred svojim očetom bila situacija takšna, daje sin od A prejel 2/3 premoženja in sin B 1/3 premoženja. Ker je 1/3 več od 1/4 (kar je nujni delež v primeru dveh zakonitih dedičev) bi se sicer tudi daril vnuika štelo v ugotavljanje celotne zapuščine, ampak to na samo razdelitev premoženja ne bi vplivalo, ker je B dobil nujni delež.

Kar se pa prvega vprašanja tiče, pa oseba B nima nikakšrne osnove za dedovanje po osebi A, če ima slednja potomce. Torej, darilo, ki ga je A prejel od očeta, gre ob smrti A na njegovega sina, B nima popolnoma ničesar s tem. Tudi nikakršnega nujnega deleže ne more uveljavljat, češ da bo to nekoč lahko del zapuščine njegovega očeta. To je v trenutku smrti A brezpredmetno. Bo pa seveda B lahko zajteval, da se ob smrti očeta, darilo, ki ga je dal A in ga je potem podedoval sin A, šteje v zapuščino. Ampak kot zgoraj napisano, če je tudi on prejel 1/3 premoženja, je s tem izpolnjena pravica do nujnega deleža.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

Invictus ::

Matej575757 je izjavil:

Da si izposodim temo.

Če dam hčeri stanovanja s pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sinu pa z darilno pogodbo drugo stanovanje,
približno iste vrednosti, ali lahko potem hčera zahteva še nujni delež po moji smrti od sinovega stanovanja?
Ali pa je sin zaščiten, ker sta oba dobila isto?

Sin ni zaščiten, darilno pogodbo se da izpodbijat...

Naredi izročilno pogodbo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Landscapes1 ::

Kaj pa če se ta pogodba o preužitku sklene 2 leti pred smrtjo, pa ni nobenega dela z pokojnim? V Matejevem primeru?
Ker to potem res ni fer, hči darilna, sin o preužitku, z pokojnim ni dela in potem res ni fer da sin posega v hčerino imetje in na koncu dobi vse... Se to ne upošteva?
««
5 / 8
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Davek (dohodnina) za prihodek od prodaje (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		743229 (1516) Mato989
»

Dedovanje. Kakšne so vaše izkušnje ? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16125596 (14906) matobeli
»

Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		8111709 (8212) Mato989
»

Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		7622961 (20212) Ziga Dolhar
»

Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		9332876 (31036) Okapi

Več podobnih tem