Dedovanje

Kot ze receno pogodbo o preuzitku se lahko izpodbija tudi zaradi nesorazmernosti. Pri tem se zaradi elementa tveganosti (aleatornosti) seveda ne sme gledat stanja ob smrti ampak se preverja situacijo ob sklenitvi pogodbe. Ce se ugotovi, da je bilo ze ob sklenitvi jasno, da se podpisnika zavedata, da bo razlika ocitno nesorazmerna in očitno prevlada darilni namen. Temu primerno potem sodisce obravnava tako pogodbo.

Največkrat zafukajo starši, ker ne napišejo oporoke in se pustijo manipulaciji svojih otrok.

Ker kakšnemu sinu/hčeri tudi ni v interesu oporoka. Npr takim, ki živijo v bližini staršev in jih počasi cuzajo za denar, da potem ko umrejo, bolj malo ostane od premoženja in so tako dobili več, kot bi sicer v oporoki.

Velik je tega pri nas. Jaz bi dal simpl uravnilovko, vsakemu pripada enak delež in vse se upošteva kar so že dobili. In to bi dal že v osnovne šole v učni načrt, da se bo vedlo da vsak dobi enak delež in potem naj starši kar prodajo kmetijo in se odselijo v stanovanje v blok in veselo zagonijo cel keš. Tako bi bilo najbolje.

Mah, folk je obseden s tem, da nekaj pusti otrokom. Večina takih tako nič nima, razen ene stare bajte. Pa nekaj na računu.

Nočeš ravno, da je otrok brez vsega, sam jaz si ne mislim odpovedovat stvarem zaradi otrok...

Normalno, ampak samo en majhen bonus mu lahko pomaga ogromno. Je pač razlika, če moraš najprej se zapufat za 30 let nek flet, ali imaš vsaj to rešeno in greš takoj lahko v bolj pametne "posle".

Koliko Slovencev gre v pametne "posle"? Večina živi za sedaj in jutri, malo jih razmišlja o penzionu.

Sej ravno to je narobe. Če otroke naučiš, da se treba pač malo tudi znajt, bo od tega bistveno več koristi kot od neke 5 pri biologiji namesto 4. Se grem stavit, da še pri 40 let starih večina ve več o razmnoževanju gob kot o kreditih, investiranju, varčevanju, itd.

Večina pamet dobi iz prakse, npr. investiranje v kriptotrejd in ostale očitne natege. Je pa šola pogosto dražja od 4 letnega kupljenega faksa.

bbbbbb2015 je 7. feb 2023 ob 10:36 izjavil:

Točno tako. Dediščini se ne gre odpovedovati, četudi kasneje deduješ. Kaj je narobe, če deduješ prej? Če je x2 starš in živi v hiši - on lahko še naprej živi v hiši.

Ne vidim razloga, da bi se nekdo odpovedal dediščini zdaj, da bi jo dedoval kasneje.

Ko so ljudje zelo stari, lahko res zapadejo v kremplje raznim skrbnikom, v korist katerega napišejo dediščino in podobno. V izogib komplikacijam, pač se normalno deduje in to je to.

Jaz in sestra sva se po pokojnem očetu "odpovedala" delu dediščine - nepremičnini. Razlog za to je bil saj v trenutku nisva videla poante, da sva lastnika, po drugi strani pa nisva imela tudi želje, da bi hišo vzdrževala. Zato je bil najin dogovor, da naj mama dobi celotno nepremičnino in da se bodo te stvari reševale enkrat v prihodnosti.

Ker oba živiva s svojima družinama, kjer imamo vsak svoje finančne plane, je to za naju bolj kot ne neka cokla. In ker mama tam živi, naj bo lastnica.

IMO je dejansko edini normalen način, če imajo udeleženci normalne odnose. Kaj ti mora falit v glavi, da si domišljaš, da ti pripada nepremičnina (pa tudi premičnine) pred staršem, ki je preživel svojega partnerja. Če sta hišo postavila starša sta, v normalnih razmerah, ona dva edina, ki imata za časa življenja kakršnekoli pravice nad njo. In ja, to vključuje tudi to, da jo zafučkata, prodata in se odselita na karibe, ali pa jo prepišeta lokalnemu župniku.

bbbbbb2015 je 7. feb 2023 ob 10:36 izjavil:

K0l1br1 je 26. apr 2020 ob 19:27 izjavil:

Narobe gre lahko - podari tretjemu. Proda tretjemu in denar porabi. Upniki se vsedejo na celotno premoženje v primeru dolga. Napiše oporoko tretjemu. Sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju s tretjim.

Točno tako. Dediščini se ne gre odpovedovati, četudi kasneje deduješ. Kaj je narobe, če deduješ prej? Če je x2 starš in živi v hiši - on lahko še naprej živi v hiši.

Ne vidim razloga, da bi se nekdo odpovedal dediščini zdaj, da bi jo dedoval kasneje.

Ko so ljudje zelo stari, lahko res zapadejo v kremplje raznim skrbnikom, v korist katerega napišejo dediščino in podobno. V izogib komplikacijam, pač se normalno deduje in to je to.

Ta logika pije vodo, če izhajaš iz stališča, da je lastnina tvojih staršev v prvi vrsti zolj in le tvoja pravica.

Kakšen je za vas 'idealen scenarij' postopkov, če so vsi akterji še živi in v dobrih odnosih in dovolj pametni, da nočejo neznanih in krivičnih deležev, ko pride čas za to?

Je specializirana odvetniška družba pravi naslov, da se sestavi obvezujoče pogodbe po nareku oporkarja? Ali je bolj praksa, da vsak najame svojega odvetnika in se potem pogleda stvari (želje vseh) kje se ujamejo in kje se križajo?

(Vprašanje ni namenjno za klasično bero hiša in avto, ampak za zelo razvejano in precej nadpovprečno težko 'maso').

Machete je 7. feb 2023 ob 14:16 izjavil:

Kakšen je za vas 'idealen scenarij' postopkov, če so vsi akterji še živi in v dobrih odnosih in dovolj pametni, da nočejo neznanih in krivičnih deležev, ko pride čas za to?

Je specializirana odvetniška družba pravi naslov, da se sestavi obvezujoče pogodbe po nareku oporkarja? Ali je bolj praksa, da vsak najame svojega odvetnika in se potem pogleda stvari (želje vseh) kje se ujamejo in kje se križajo?

(Vprašanje ni namenjno za klasično bero hiša in avto, ampak za zelo razvejano in precej nadpovprečno težko 'maso').

Najbolj normalen scenarij, je da lastnik za časa življenja pripravi ustrezno oporoko. Zdaj, če gre za kompleksno in razvejano dedno maso, potem je smiselno, da to naredi ob pomoči odvetnika. Predvsem zato, da se jasno in nedvoumno popiše in razdeli premoženje, ter dodano ustrezne varovalke za primer drastične spremembe dedne mase.

Potem je stvar tega, ki je oporoko napisal ali bo in v kakšni meri bo o njej in njeni vsebini razpravljal s potomci.

Opcija je tudi izročilna pogodba, kjer se obstoječe premoeženje razdeli med dediče. Za razliko od oporoke, je tukaj nujno da se vsi dediči prvega dednega reda z razdelitvijo v naprej strinjajo. Dodatno pri izročilni pogodbi do prenosa lastništva pride s podpisom izročilne pogodbe in ne s smrtjo. Tako, da je pri izročilni pogodbi nujno, da se uredi tudi obveznosti dedičev do izročitelja. Ravon tako z izročilno pogodbo ni mogoče urejat hipotetične lastnine, ki bi lahko nastala kasneje. Osebno bi kot podpisnik take pogodbe dal zadevo pogledat svojemu odvetniku.

Tako, da v res kompleksnih primerih je smiselna kombinacija obojega. Izročitelj lahko potomcem nemudoma prepusti v last sekundarne nepremičnine, lastniške deleže v podjetjih, del finančnin sredstev itd... medtem ko ohrani primarno nepremičnino in sredstva za tekočo porabo zase in jih razdeli v oporoki.

fikus_ je 7. feb 2023 ob 14:50 izjavil:

Machete: " Kakšen je za vas 'idealen scenarij' postopkov, če so vsi akterji še živi in v dobrih odnosih in dovolj pametni, da nočejo neznanih in krivičnih deležev, ko pride čas za to? "

Za to je izročilna pogodba pri notarju.

slabost izročilne pogodbe je v tem, da vključuje takojšen prenos lasnine na potomce in to ni nujno, da si lastnik v dani situaciji želi. Izročilna pogodba je primarno namenjena temu, da se uredi prenost dela bodoče dedne mase na dediča na način, da se temu kasneje ne oporeka, ne pa temu, da se za časa življenja razdeli vse premoženje. Temu je primarno namenjena oporoka.

A ni tako, da lahko razdediniš tiste člane družine, za katere ne želiš, da karkoli tvojega podedujejo? Najbrž se tudi to potem lahko izpodbija..

A potem v Sloveniji recimo ni mogoče scenarij, kjer recimo nekdo vse zapusti mačku ali neki dobrodelni ustanovi... (če ima nekaj žive žlahte) ?

DamijanD je 8. feb 2023 ob 06:40 izjavil:

A potem v Sloveniji recimo ni mogoče scenarij, kjer recimo nekdo vse zapusti mačku ali neki dobrodelni ustanovi... (če ima nekaj žive žlahte) ?

Vse ne, nujne deleze morajo dobit dedici. Ostalo pa lahko razdeli kako hoce.

Dedna nevrednost
126. člen
(neuradno prečiščeno besedilo)

Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:

1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;

2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;

3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;

4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;

Vsi morajo dedovati, pa makar po svojih 20 letih odidejo v tujino in tam ostanejo.

Jah, kaj ti to pomaga, če ne veš kdaj boš umrl :D seveda ne boš vsega podaril, ko si še zdrav, kje boš pa živel :D

Če nimaš potomcev, potem zagoniš vse za svoje ugodje...

Ali imajo nečaki pravico do nujnega deleža če so tvoji bratje in sestre že pokojni, bolje cerkvi kot brezdelnim pripadnikom levih strank.

Kdo so nujni dediči

25. člen

(1) Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3) Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Zaboga no, pustite otrokom kaj zapuscine. Katastrofa od odnosov...

haha, jaz dam SDS, da vsaj malo k sebi pridejo v teh temnih casih.

In kaj morejo GA če nima odvetnika in se ne pojavi na sodišču? Naj pusti in čaka. Zgubiti nima kaj.

Ostali dediči, tudi če jih ni na sodišču so upravičeni do dediščine, ali pa se ji na sodišču ali pisno odpovedo.

Lahko kdo razloži kaj je sploh "nujni delež"?

"BA je od očeta pred leti dobil nepremičnino prek preužitkarske pogodbe"

Kaže da se EA s tem ne strinja in jo izpodbija. Ali bo / ne bo uspešen, je pa odvisno od dosti dejavnikov. Razlogi za razveljavitev so lahko kratka doba preužitka in nesorazmerna korist BA, zanemarjanje očeta, . ..

V glavnem obeta se sodišče. BA naj poišče odvetnika.