☰

» »

Dedovanje

Dedovanje

Temo vidijo: vsi
««
6 / 8
»»

fikus_ ::

Marsikaj v zivljenju ni fer.
lahko pa je zgodba kontra in gospod s preuzitkom zivi se dolga leta. Komu se bos pa takrat pritozil.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

c3p0 ::

Landscapes1 je izjavil:

Kaj pa če se ta pogodba o preužitku sklene 2 leti pred smrtjo, pa ni nobenega dela z pokojnim? V Matejevem primeru?
Ker to potem res ni fer, hči darilna, sin o preužitku, z pokojnim ni dela in potem res ni fer da sin posega v hčerino imetje in na koncu dobi vse... Se to ne upošteva?


Temu se reče aleatornost. Če gre kdo zbijat pogodbo, je že fajn da si že nekaj dejansko delal in naredil za tega človeka, po podpisu. Zbijanje je pa precej težko. Vem za primer, ko je preužitkar umrl/a teden po podpisu in niso mogli izbit pogodbe, govorili vse živo, da ni bil več pri pravi v glavi, pa bolan, pa to in ono. Ni uspelo.

Da niso mogli izbit pogodbe, je edino prav. Volja človeka še tudi nekaj mora štet, ne le pohlep dedičev. Seveda pa zlorabe so povsod mogoče.

Furbo ::

Landscapes1 je izjavil:

Kaj pa če se ta pogodba o preužitku sklene 2 leti pred smrtjo, pa ni nobenega dela z pokojnim? V Matejevem primeru?
Ker to potem res ni fer, hči darilna, sin o preužitku, z pokojnim ni dela in potem res ni fer da sin posega v hčerino imetje in na koncu dobi vse... Se to ne upošteva?

Fer in pravo ne gre skupaj.

To je pač narava teh pogodb, lahko se nekdo jutri zvrne v grob, lahko ga pa imajo v domu upokojencev namesto fikusa še desetletja, kar ni poceni.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

Landscapes1 ::

c3p0 je izjavil:

Landscapes1 je izjavil:

Kaj pa če se ta pogodba o preužitku sklene 2 leti pred smrtjo, pa ni nobenega dela z pokojnim? V Matejevem primeru?
Ker to potem res ni fer, hči darilna, sin o preužitku, z pokojnim ni dela in potem res ni fer da sin posega v hčerino imetje in na koncu dobi vse... Se to ne upošteva?


Temu se reče aleatornost. Če gre kdo zbijat pogodbo, je že fajn da si že nekaj dejansko delal in naredil za tega človeka, po podpisu. Zbijanje je pa precej težko. Vem za primer, ko je preužitkar umrl/a teden po podpisu in niso mogli izbit pogodbe, govorili vse živo, da ni bil več pri pravi v glavi, pa bolan, pa to in ono. Ni uspelo.

Da niso mogli izbit pogodbe, je edino prav. Volja človeka še tudi nekaj mora štet, ne le pohlep dedičev. Seveda pa zlorabe so povsod mogoče.


Sej v njegovem primeru gre za voljo. Vsak dobi pol, en pač z darilno, drugi z preužitkom.

Sicer pa a ne obstaja ta 46. člen:

(3) Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

Torej on napiše to izjavo, da sinu darilno, hčeri z preužitkom, pa bi to moglo it skozi, ali pač?

Legon ::

Ne, ker preuzitek je naceloma odplacna zadeva. In odplacne zadeve ne gredo v zapuscino. Ta 46 clen nic ne vpliva na nujni delez kot tak. To je vezano na to, da prejemnik darila se vedno lahko deduje 50% celotne dediscine kljub temu, da je nekaj ze prej prijel na primer. Ne more pa to darilo posec v nujni delez.

Legon ::

Landscapes1 je izjavil:

Kaj pa če se ta pogodba o preužitku sklene 2 leti pred smrtjo, pa ni nobenega dela z pokojnim? V Matejevem primeru?
Ker to potem res ni fer, hči darilna, sin o preužitku, z pokojnim ni dela in potem res ni fer da sin posega v hčerino imetje in na koncu dobi vse... Se to ne upošteva?

Ja in ne, izpodbijat take pogodbe je tezko, ker del privilegija izhaja tudi iz tega, da se je prejemnik bianco zavezal k neki obvezi, brez da bi dejansko vedel koliksen del bo nosil.

Nacelo se jih lahko poskusi izpodbijat zato, ker so bile sklenjene z namenom oskodovanja (kar je izjemnontezko dokazat), kadar gre za izjemno veliko nesorazmerje, ki je obstajalo ze v casu podpisa pogodbe oziroma kadar je mogoce dokazati da prejemnik nepremicnine/premozenja ni izpolnjeval svoje obveze.

Ampak ja, v praksi je take stvari izjemno tezko dokazat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

MIHAc27 ::

Z preužitkom zadeva preide v posest takoj ob smrti. Zato ta del ne gre v dedovanje. Hčerka bi tako dedovala pol bratovega dela in dobila 3/4 hiše, v kolikor ne bi bilo darilne pogodbe z sinom.

Za darila pa... če se na darilno pogodbo podpiše tudi hčerka, da se strinja, takega darila ni možno zahtevati nazaj. Slišal sem tudi, da če mine več kot 3 leta od prejema darila, tega ne moreš zahtevati nazaj v dedno maso.

c3p0 ::

Pri preužitku dobiš v last takoj po podpisu pogodbe, posest je pa drugo.

GregiB ::

Kolikor vem, se da pogodbo o preužitku oz. dosmrtnem preživljanju v primeru, da zapustnik umre kmalu po podpisu uzpodbijati na osnovi nesorazmernosti pravic in obveznosti.
You're not stuck in traffic.... You are the traffic!

Invictus ::

Zelo težko...

Kolikor spremljam debato o tem na netu, je to najbolj ziher oblika pogodbe, da se dediču zagotovi dediščina.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Legon ::

MIHAc27 je izjavil:

Z preužitkom zadeva preide v posest takoj ob smrti. Zato ta del ne gre v dedovanje. Hčerka bi tako dedovala pol bratovega dela in dobila 3/4 hiše, v kolikor ne bi bilo darilne pogodbe z sinom.

Za darila pa... če se na darilno pogodbo podpiše tudi hčerka, da se strinja, takega darila ni možno zahtevati nazaj. Slišal sem tudi, da če mine več kot 3 leta od prejema darila, tega ne moreš zahtevati nazaj v dedno maso.

Prakticno nic od napisanega ne drzi. Pri pogodbi o preuzitku lastnina takoj zamenja lastnika. Ravno tako to kdaj se menja lastnik nic ne vpliva na pravice, ki izhajajo iz dedovanja. Tri letno obdobje ne obstaja, ravno tako se del dediscine lahko izloci samo z izrocilno pogodbo v obliki notarskega zapisa kjer se morajo strinjat VSI zakoniti dedici.

GregiB je izjavil:

Kolikor vem, se da pogodbo o preužitku oz. dosmrtnem preživljanju v primeru, da zapustnik umre kmalu po podpisu uzpodbijati na osnovi nesorazmernosti pravic in obveznosti.

Ena od stvari, ki je tukaj nujna, je da je nesorazmerje objektovno gledalo obstajalo ze ob podpisu. To da recimo zapustnika 5 minut po podpisu povozi avto, je pac nesrecna okoliscina, ki ni mogla bit znana pri podpisu. Na drugibstraninimas recimo primer, ko bi nekdo tako pogodbo podpisal pol ure pred evtanazijo.

Tako, da ispodbijat take pogodbe je izjemno tezko. Se najvec jih pade kadar se izkaze da nasprotna stran ni izpolnjevala svoje zaveze, da prezivlja zapustnika.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

GregiB ::

Legon je izjavil:

Ena od stvari, ki je tukaj nujna, je da je nesorazmerje objektovno gledalo obstajalo ze ob podpisu. To da recimo zapustnika 5 minut po podpisu povozi avto, je pac nesrecna okoliscina, ki ni mogla bit znana pri podpisu. Na drugibstraninimas recimo primer, ko bi nekdo tako pogodbo podpisal pol ure pred evtanazijo.

Tako, da ispodbijat take pogodbe je izjemno tezko. Se najvec jih pade kadar se izkaze da nasprotna stran ni izpolnjevala svoje zaveze, da prezivlja zapustnika.


Kaj pa vem, sodne prakse ne poznam... je pa verjetno podobna z družinsko pri razvezah. Sodišča so kar zverzirana pri ocenjevanju npr. vrednosti dela, ki ga brezposelna "stay at home" mamica prispeva s svojim neplačanim, gospodinjsko, starševskim delom za skupnost. Verjamem, da je sodišče sposobno oceniti, da eno leto skrbstva nad zapustnikom pač nikakor ne more biti vredno nppr. hiše, katere tržany vrednost je 200K €...
You're not stuck in traffic.... You are the traffic!

Legon ::

To je precej težko primerjat, ker tam se meri kaj je bilo narejeno za nazaj. Pogodbe o preužitku in doživljenskem preživljanju pa so aleatorne. Torej v času sklenitve pogodbe ena stran nase prevzame povsem neznano breme. Sodna praksa v preteklosti, je bila v bistvu še bolj restriktivna in je dejansko pri vsaki pogodbi o preužitku o dosmrtnem preživljanju avtomatično privzela da je aleatorna.

To se je drastično spremenilo s sodbo nekje v začetku 2021, ko je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da aleatornost ni samoumevna in tudi za naprej postavilo sodno prakso, da v kolikor pri pogodbah o preužitku in pogodba o dosmrtnem preživljanju ni mogoče govorit o aleatornosti potem taka pogodba ne more bit veljavna. Tukaj je zato treba bit previden, pri primerih kot je ta, ki ga je omenil c3p0, ker sem 99% da gre za staro zadevo.

Zaradi te konkretne sodbe tudi moja izjava, da izpodbijane pogodbe možno, če je bilo že ob sklenitvi pogodbe obstajalo nesorazmerje me koristmi in odgovornostmi preživljavca. Tako recimo bi težko zdržala pogodba, kjer bi nekdo prepisal luksuzno stanovanje dva dni pred evtanazijo. Zdržala bi pa enaka pogodba, kjer bi preživljanca povozil avto.

Bistvena razlika od tega kaj ti opisuješ je v tem, da je pri tej pogodbi dejansko brezpredmetno koliko je preživljavca dejansko moral vložit v preživljanje preživljanca. Pomembno je, da se je k temu zavezal (in ko je bilo potrebno tudi izpolnjeval to obvezo) in da ni že v naprej obstajalo nesorazmerje. Če ima pač "srečo", da preživljanca povozi avto, pač jebat ga, ampak to na samo veljavnost pogodbe ne vpliva.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

Matej575757 ::

Legon je izjavil:

Za čas življenja se lahko vse ureja. Glede na to, kako slabo poznaš stvari je fikusov nasvet, da se o tem pogovoriš z notarjem ali odvetnikom vsekakor na mestu.

Namreč ni vse samo v imenih pogodb, pomembna je tudi vsebina. Ampak v teoriji je darilna pogodba nekaj čisto drugega kot pogodbe o preužitku ali dosmrtnem preživljanju. Slednje so po značaju bližje kupoprodajnim pogodbam. Torej oseba A dobi nepremično v zameno za neke vrste odplačilo (dosmrtno preživljanje, preužitek, kupnino...). Torej tehnično gledano je tako ali drugače oseba A odplačala. In zato takšna nepremičnina ni del zapuščine.

Med tem ko darilna pogodba po definiciji pomeni, da nekdo prejme neko korist brez plačila protivrednosti in takšne stvari v primeru daril nujnim dedičem se seveda lahko štejejo v zapuščino.

Ampak pomemben je točno kaj in kako je zapisano v pogodbi. Samo zato kakšen je naslov, to še ne definira vsebine.

Vedno je takšne stvari najboljše reševat v kompletu in z kartami na mizi. Najslabše je nekaj na pol, z vsaki dedičem posebej, da se slučajno ne bi kdo komu zameril.

V konkretni situaciji, je treba najprej razčistit kaj bi kdo je sploh cilj in kako naprej.

Če je ideja da vsak od otrok dobi nepremičnino. Potem se to pač napiše v oporoko. Če en otrok nepremičnino rabi sedaj, se mu jo vedno lahko podari, drugemu pa zapusti. Lahko se sklene pogodba o dosmrtnem preživljanju, ali preužitku za enega, pa se drugemu preda zadevo z izročilno pogodbo. Je pa v takem primeru ta, ki je prejel nepremično preko izročilne pogodbe pač v privilegiranim položaju, ker nima obveznosti. Ker treba se tudi vprašat, zakaj eden od dedičev dobi nepremičnino "podarjeno" drugi pa jo mora odplačati. Ampak kot že rečeno, to je potem stvar odnosov znotraj družine.

Če je zatečeno stanje da je A že dobil darilo, potem je možno zadevo rešit, da se to zapiše v oporoko. Notri se navede, da je A takrat in takrat dobil nepremičnino 1 v vrednosti X in da se po smrti nepremičnino 2 v vrednosti Y celoti prenaša na osebo B. Lahko se, kot je bilo predlagano sklene tudi izročilna pogodba za to darilo in preužitek na drugo.

Ni pa pametno mešat darilnih pogodb in odplačnih.


Kaj pa če se naredi 2 darilni, vsak otrok prejme nepremičnino v približno isti vrednosti. Pri tisti, ki je vezana na hišo v kateri se živi, se vpiše dosmrtna stanovanjska pravica.
Potemtakem pa potem po smrti res ne more biti komplikacij? Če prav razumem, sta potem darilni pogodbi izenačeni in ni tako kot pri pogodbi o preužitku,
kjer se predmet pogodbe izloči iz dedne mase?

Zgodovina sprememb…

111111111111 ::

Dedič se lahko na darilno pogodbo vedno pritoži in zahteva nujni delež.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

Matej575757 ::

111111111111 je izjavil:

Dedič se lahko na darilno pogodbo vedno pritoži in zahteva nujni delež.


Ne razumeš.
V tem primeru sta nujna dediča samo 2. Oba dobita z darilno pogodbo približno enako vrednost.
Torej potem ni težave.Ker je nujni delež skupne vrednosti že s tem izplačan

smetko ::

V tvojem primeru razmisli o izročilni pogodbi.
Se pa morajo z izročilno pogodbo strinjati.
Več na https://www.dedno-pravo.si/pogosta-vpra....
No comment

Legon ::

Matej575757 je izjavil:



Kaj pa če se naredi 2 darilni, vsak otrok prejme nepremičnino v približno isti vrednosti. Pri tisti, ki je vezana na hišo v kateri se živi, se vpiše dosmrtna stanovanjska pravica.
Potemtakem pa potem po smrti res ne more biti komplikacij? Če prav razumem, sta potem darilni pogodbi izenačeni in ni tako kot pri pogodbi o preužitku,
kjer se predmet pogodbe izloči iz dedne mase?


Dve darilni pogodbi bi načeloma šlo. Ampak v taki situacije je potem boljše, da eno nepremično podari, drugo pa zapusti s oporoko, če bo tako ali tako on bil tisti, ki jo bo užival do smrti. Zakaj bi nepremičnino predajal v last prej kot mu je treba? V oporoki tudi lahko mirno zapiše, da je sin prvo nepremičnino dobil kot darilo takrat in takrat, medtem ko po njegovi smrti drugo nepremičnino v celoti zapušča hčeri. Tolk, da je manj prostora za kako pritoževanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

GregiB ::

Če sta 2 darilni, ki vsaka zase presega nujni delež, ne bi smelo biti problema... Ne vem pa, zakaj se ne napiše bodisi 2 izročilni, kjer potem dejansko ni sporov (če že mora preiti lastništvo) ali se pač obe nepremičnini ne razdelita s oporoko...
You're not stuck in traffic.... You are the traffic!

Legon ::

Izročilne zahtevajo soglasje. Zdaj lahko ga dejansko ni, lahko pa zapustnik tega noče odpirat in hoče zadevo uredit sam. Razlog zakaj pa ne oboje z oporoko pa ugibam da tiči v tem (vsaj pri vprašanju kjer se je debata začela), da je namen enemu otroku že prej omogočit koristit nepremičnino, oziroma mu je bila le ta že podarjena.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

delavec44 ::

Vsekakor je bolje zadeve odpirati pred smrtjo kot gledati na smrt skregane sorojence na zapuščinski. Za slednje krivim predvsem pokojne.

Invictus ::

Bodoči pokojnik lahko svoje nepremičnine že razdeli med svoje otroke, nanje pa da plombo, da se ne morejo prodati brez njegovega soglasja.

Vse skupaj podari z izročilno pogodbo, če se dediči s njegovo voljo ne strinjajo, vse proda, kupi manjše stanovanje zase in razliko zapravi za pijače in kurbe...

Pa naj se jebejo dediči,. ki se ne morejo zmenit... In bodo na koncu podedovali NIČ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Furbo ::

Matej575757 je izjavil:

111111111111 je izjavil:

Dedič se lahko na darilno pogodbo vedno pritoži in zahteva nujni delež.


Ne razumeš.
V tem primeru sta nujna dediča samo 2. Oba dobita z darilno pogodbo približno enako vrednost.
Torej potem ni težave.Ker je nujni delež skupne vrednosti že s tem izplačan

Lahko je težava, en (ali oba) se še vedno lahko pritožita in zahtevata nujni delež.

In če je ena stran bolj nevešča, nima denarja za tožarjenje, itd.. se teoretično lahko zgodi, da bo izgubila kak del.

Res ne vem zakaj ljudje razmišljajo o čimerkoli razen o izročilni pogodbi.Ž
No ja vem, tastari se nekako bojijo zameriti vsem oziroma bi radi molzli vse, ki upajo, da bodo nekoč dedovali.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

Legon ::

Hmmm, torej imas teoreticno situacijo kjer se bosta potomca, ki dobita enakovredni nepremicnini, tozarila in hkrati naj bi taista cloveka podpisala izrocilno pogodbo?

borut_p ::

Se enkrat ... dedna pogodba

Legon ::

Se enkrat...banana

fikus_ ::

borut_p je izjavil:

Se enkrat ... dedna pogodba


Kaj je "dedna pogodba"?
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

111111111111 ::

Matej575757 je izjavil:



Ne razumeš.
V tem primeru sta nujna dediča samo 2. Oba dobita z darilno pogodbo približno enako vrednost.
Torej potem ni težave.Ker je nujni delež skupne vrednosti že s tem izplačan


Nima veze, darilno pogodbo lahko izpodbijaš z zahtevo po nujnem deležu. Pol pa sodišče ugotavlja kdo je več dobil. :)
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

111111111111 ::

Legon je izjavil:

Hmmm, torej imas teoreticno situacijo kjer se bosta potomca, ki dobita enakovredni nepremicnini, tozarila in hkrati naj bi taista cloveka podpisala izrocilno pogodbo?

Saj zato narediš izročilno, pa je zadeva zaključena. Vsak se podpiše, notar razloži in zadeva je končana.

Pri darilni ni nujno. Npr. Oče podari imetje:
Jaz dobim bajto ki je bila leta 2020 vredna 100.000 €
Brat je dobil zemljo ki je bila vredna 100.000€

Vmes začnejo postavljat elektrarne.

Cena zemljišča je naenkrat vredna 600.000€

Meni se splača zahtevati nujni delež ob očetovi smrti.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.

Legon ::

Se kar sanjamo o izrocilni pogodbi... vse super, sam ponavadi ljudje, ki se bodo sli tozit z sorojenci tudi ne bodo podpisali izrocilne pogodbe.

111111111111 je izjavil:

Matej575757 je izjavil:



Ne razumeš.
V tem primeru sta nujna dediča samo 2. Oba dobita z darilno pogodbo približno enako vrednost.
Torej potem ni težave.Ker je nujni delež skupne vrednosti že s tem izplačan


Nima veze, darilno pogodbo lahko izpodbijaš z zahtevo po nujnem deležu. Pol pa sodišče ugotavlja kdo je več dobil. :)

Kaj tocno si ti predstavljas pod izdpodbijanje darilne pogodbe?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

delavec44 ::

In potem oče lepo reče, če ne podpišeta, ne dobita oba nič. Sedaj on odloča, po smrti je pa problem.

Legon ::

Prisila pri podpisu pogodbe? Le kaj bi lahko slo narobe...

Invictus ::

Legon je izjavil:

Prisila pri podpisu pogodbe? Le kaj bi lahko slo narobe...

Zadeve se rešijo, starš lahko vedno zagoni svoje premoženje, pa naj se otroci jebejo po svoje...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Matej575757 ::

Ali ima sicer darilna pogodba enak status oporoki v smislu volje?
Hipotetično, da sta 2 dediča, en recimo dobi z darilno pogodbo recimo 55 procentov imetja. Pokojnik umre, ostane ostalih 45% ki ostane, dobi drugi dedič, ki ni prej prejel nič.
Lahko drugi sin zahteva razliko do polovice? Nujni delež bi sicer bil izpolnjen, vendar je dedovanju brez oporoke pri dveh enakovrednih dedičih vsak polovica.
Ali pa se v takem primeru razlika v darilu šteje kot volja/oporoka?

čigra ::

Koliko ste že napisali o darilni pogodbi, 46. člena ZD in nadaljne, ki se tičejo VRAČUNANJA pa še niste obdelali.

Vsak dedič lahko zahteva, da se darilo obdarjencu vračuna (če ni izrecno zaposano v dar. pogodbi, da se darilo obdarjencu naj ne vračuna). Vračunanje pomeni, da obdarjenec darilo obdrži, ostali dediči pa se V ENAKI VREDNOSTI poplačajo iz preostalega premoženja.

Če preostalega premoženja ni, pa obdarjenec "mora" izplačati ostale dediče (če ni izrecno zapisano v darilni pogodbi, da se darilo obdarjencu ne vračuna).

delavec44 ::

čigra je izjavil:

Koliko ste že napisali o darilni pogodbi, 46. člena ZD in nadaljne, ki se tičejo VRAČUNANJA pa še niste obdelali.

Vsak dedič lahko zahteva, da se darilo obdarjencu vračuna (če ni izrecno zaposano v dar. pogodbi, da se darilo obdarjencu naj ne vračuna). Vračunanje pomeni, da obdarjenec darilo obdrži, ostali dediči pa se V ENAKI VREDNOSTI poplačajo iz preostalega premoženja.

Če preostalega premoženja ni, pa obdarjenec "mora" izplačati ostale dediče (če ni izrecno zapisano v darilni pogodbi, da se darilo obdarjencu ne vračuna).


Jaz pa mislim, da je to vsem v temi jasno. Zato tudi nismo predlagali darilne temveč izročilno pogodbo.

Matej575757 ::

Izročilna se lahko naredi naknadno?
V smislu da je nekdo že prejel preko darilne pogodbe.
Kasneje bi x preostanek dal še drugemu, in bi vsi skupaj podpisali izročilno, da se strinjajo z vsem za nazaj?

GregiB ::

Zanimivo vprašanje... verjetno bi v tem primeru bilo treba najprej dokumentarno razveljaviti darilno, saj bi v obratnem primeru izročitelj v izročilni izročeval premoženje, ki dejansko ni več njegovo...
You're not stuck in traffic.... You are the traffic!

fikus_ ::

Notar je pravi za vprašanja na to temo, ne forum!
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

Furbo ::

Legon je izjavil:

Se kar sanjamo o izrocilni pogodbi... vse super, sam ponavadi ljudje, ki se bodo sli tozit z sorojenci tudi ne bodo podpisali izrocilne pogodbe.

Če bi bil jaz na mestu starša, bi potem pač 100% napisal normalnemu.
Tako potem trmasti dobi max 25%, če toži.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

Landscapes1 ::

čigra je izjavil:

Koliko ste že napisali o darilni pogodbi, 46. člena ZD in nadaljne, ki se tičejo VRAČUNANJA pa še niste obdelali.

Vsak dedič lahko zahteva, da se darilo obdarjencu vračuna (če ni izrecno zaposano v dar. pogodbi, da se darilo obdarjencu naj ne vračuna). Vračunanje pomeni, da obdarjenec darilo obdrži, ostali dediči pa se V ENAKI VREDNOSTI poplačajo iz preostalega premoženja.

Če preostalega premoženja ni, pa obdarjenec "mora" izplačati ostale dediče (če ni izrecno zapisano v darilni pogodbi, da se darilo obdarjencu ne vračuna).


Ampak a vračunanje lahko nekdo uveljavlja v primeru oporoke in že doseženega nujnega dediča?

Recimo dediča A in B, A dobi z darilno 100 jurjev, ostane 100. V oporoki se zapusti B 50, 50 pa A.
B ima s tem pokrit nujni delež. Lahko potem zahteva vračunanje kljub temu, da mu je nujni delež pokrit in da je taka volja pokojnika v oporoki?

Zgodovina sprememb…

Matej575757 ::

V tvojem primeru če bi recimo X imel 200, pa bi 150 z darilno dal A, B pa bi po smrti dobil samo 50, ki je ostalo.
Če je oporoka, bi to šlo skozi ker je B dobil nujni delež.
Če ni oporoke, pa bi verjetno lahko zahteval vračunanje in bi potem A moral 50 vrniti. Ker po zakonitem gre pol pol. Ne vem če lahko predhodna darila to izničijo. Razen če so dana nekomu, ki ni direktni dedič, potem se ne šteje v dedno maso nujnih dedičev.
Naj me popravi kdo, če se motim.

čigra ::

Landscapes1 je izjavil:

čigra je izjavil:

Koliko ste že napisali o darilni pogodbi, 46. člena ZD in nadaljne, ki se tičejo VRAČUNANJA pa še niste obdelali.

Vsak dedič lahko zahteva, da se darilo obdarjencu vračuna (če ni izrecno zaposano v dar. pogodbi, da se darilo obdarjencu naj ne vračuna). Vračunanje pomeni, da obdarjenec darilo obdrži, ostali dediči pa se V ENAKI VREDNOSTI poplačajo iz preostalega premoženja.

Če preostalega premoženja ni, pa obdarjenec "mora" izplačati ostale dediče (če ni izrecno zapisano v darilni pogodbi, da se darilo obdarjencu ne vračuna).


Ampak a vračunanje lahko nekdo uveljavlja v primeru oporoke in že doseženega nujnega dediča?

Recimo dediča A in B, A dobi z darilno 100 jurjev, ostane 100. V oporoki se zapusti B 50, 50 pa A.
B ima s tem pokrit nujni delež. Lahko potem zahteva vračunanje kljub temu, da mu je nujni delež pokrit in da je taka volja pokojnika v oporoki?


Seveda lahko B zahteva vračunanje darila!

Od oporoke pa ni vračunanja, zgolj nujni delež!

Landscapes1 ::

čigra je izjavil:

Landscapes1 je izjavil:

čigra je izjavil:

Koliko ste že napisali o darilni pogodbi, 46. člena ZD in nadaljne, ki se tičejo VRAČUNANJA pa še niste obdelali.

Vsak dedič lahko zahteva, da se darilo obdarjencu vračuna (če ni izrecno zaposano v dar. pogodbi, da se darilo obdarjencu naj ne vračuna). Vračunanje pomeni, da obdarjenec darilo obdrži, ostali dediči pa se V ENAKI VREDNOSTI poplačajo iz preostalega premoženja.

Če preostalega premoženja ni, pa obdarjenec "mora" izplačati ostale dediče (če ni izrecno zapisano v darilni pogodbi, da se darilo obdarjencu ne vračuna).


Ampak a vračunanje lahko nekdo uveljavlja v primeru oporoke in že doseženega nujnega dediča?

Recimo dediča A in B, A dobi z darilno 100 jurjev, ostane 100. V oporoki se zapusti B 50, 50 pa A.
B ima s tem pokrit nujni delež. Lahko potem zahteva vračunanje kljub temu, da mu je nujni delež pokrit in da je taka volja pokojnika v oporoki?


Seveda lahko B zahteva vračunanje darila!

Od oporoke pa ni vračunanja, zgolj nujni delež!


In kaj se zgodi, če B zahteva vračunanje?
Nujni delež na celoten znesek ima namreč že pokrit.

Landscapes1 ::

Komplicirano je to ja...

Zgodovina sprememb…

Invictus ::

Landscapes1 je izjavil:


In kaj se zgodi, če B zahteva vračunanje?
Nujni delež na celoten znesek ima namreč že pokrit.

Povem ti kaj se zgodi...

Oseba B gre k odvetniku, naplete mu neko gostilniško forum debato za katero odvetnik tako ali tako ve, da ne pije vode.

Ampak biznis je biznis, odvetnik se pritoži na zapuščinski razpravi, sodnik na zapuščinski pa pač odloči, da gre zadeva naprej na sodišče.

Rezultat je večletno tožarjenje na sodiščih in dober zaslužek odvetnika.

Katerekoli zapustnik, ki pusti cel kup lukenj pri dedovanju, si zasluži, da gre naravnost v pekel...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

čigra ::

Sicer se pa oporoka za 50:50 (če sta 2 dediča) ne dela.
Kakšen smisel ima pol oporoka, če je enaka dednemu pravu?

Kanban ::

Ker se z njo določi kaj bo (oz naj bi) kdo dobil.

GregiB ::

čigra je izjavil:

Sicer se pa oporoka za 50:50 (če sta 2 dediča) ne dela.
Kakšen smisel ima pol oporoka, če je enaka dednemu pravu?


Ima v primeru, da je zapuščina nedeljiva, oz. težko deljiva oz. kratkoročno nelikvidna
You're not stuck in traffic.... You are the traffic!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: GregiB ()

čigra ::

Kanban je izjavil:

Ker se z njo določi kaj bo (oz naj bi) kdo dobil.


Morda nisi razumel: oporoka se dela, ko želiš komu nameniti več.

GregiB je izjavil:

čigra je izjavil:

Sicer se pa oporoka za 50:50 (če sta 2 dediča) ne dela.
Kakšen smisel ima pol oporoka, če je enaka dednemu pravu?


Ima v primeru, da je zapuščina nedeljiva, oz. težko deljiva oz. kratkoročno nelikvidna


Lahko primer?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: čigra ()
««
6 / 8
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Davek (dohodnina) za prihodek od prodaje (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		743162 (1449) Mato989
»

Dedovanje. Kakšne so vaše izkušnje ? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16125322 (14632) matobeli
»

Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		8111673 (8176) Mato989
»

Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		7622870 (20121) Ziga Dolhar
»

Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		9332742 (30902) Okapi

Več podobnih tem