Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso nič neobičajnega. Tudi iz izkušenj vemo, da lahko prehlad dobimo večkrat zapovrstjo, ker virusi hitro mutirajo in vsakokrat dobimo nov sev.
A pri novem koronavirusu strokovnjaki menijo, da ne gre za ponovne okužbe. Florian Krammer, virolog iz Icahn School of Medicine v New Yorku, je dejal, da je ponovna okužba možna, a v tako kratkem času malo verjetna. Verjetneje ti ljudje niso nikoli v celoti odstranili virusa iz svojega telesa. Primer štirih ljudi, ki so se z virusom okužili kot delavci v zdravstvu, kaže na to. Preboleli so novo bolezen, simptomi so izginili, rentgenski posnetki pljuč so pokazali, da so čista, so 5-13 dni pozneje bili vsi še vedno pozitivni na virus. Med domačo karanteno pa virusa niso prenesli na svoje družine. Zato ni jasno, ali dejansko niso bili kužni ali pa so kot zdravstveni delavci resnično znali upoštevati pogoje domače karantene. Na Kitajskem, kjer naj bi kar 14 odstotkov bolnikov, ki so uspešno preboleli koronavirus, bilo ponovno pozitivnih, je treba razumeti, kaj so testirali. Pozitivni so bili rektalni brisi, medtem ko so sprva jemali le brise grla in iz nosu. To po eni strani pomeni, da se lahko virus prenaša tudi fekalno, po drugi strani pa ti ljudje verjetno nikoli niso bili brez virusa - le v brisih grla in nosu ga niso več zaznali, v rektalnih brisih pa sedaj zaznavajo ostanke.
V resnici to ni nič nenavadnega. Za koronavirus se še vedno testira z RT-PCR. To je izjemno občutljiva tehnika, kjer poiščemo dedni material virusa in ga pomnožimo. V skrajnih primerih lahko takšna tehnika zazna eno samo molekulo DNK in jo eksponentno pomnoži. To ne pomeni, da je takšen posameznik okužen v klasičnem smislu besede.
Marc Lipsitch s Harvarda pojasnjuje, da je test pač pozitiven, če je pri jemanju vzorca bris (swab) s človeka na njem dovolj genskega materiala virusa, da ga RT-PCR pomnoži. Trenutno se ne preverja celotnega genoma virusa, ampak le del, ki je unikaten in dovolj stabilen, da ga mutacije ne bodo spremenile. Tako kot negativen test ne pomeni, da nekje v telesu posameznika virusa ni, tako tudi pozitiven test lahko pomeni, da gre za ostanek po prebolenju bolezni.
Druga možnost je, da se virus v telesu potuhne in je samo videti, da je posameznik ozdravil, potem pa bolezen spet izbruhne. Tak primer je ebola, kjer se to lahko zgodi. Pri koronavirusu tega ne vemo, je dejala Angela Rasmussen z Univerze Columbia. Pri sarsu in mersu, ki sta ju prav tako povzročila koronavirusa, ponovnih okužb ni bilo (razen pri mersu morda en primer, dodaja Rasmussenova). To bi lahko zatrdno vedeli, če sekvencirali celotni genom virusa, česar se pri bolnikih ne dela.
Ponovne okužbe tako hitro so malo verjetne. Trenutno je verjetneje, da gre za neškodljive ostanke ali nadaljevanje stare okužbe ki se je potuhnila, pravi tudi epidemiologinja Susan Kline z Univerze v Minnesoti. Glavni izziv bo sedaj ugotoviti, kaj od tega je res.
