vir: BBC
Krepitev in usmerjanje človekovega imunskega sistema, da se lahko sam loti malignih tvorb, je najnovejša praksa v boju proti raku in je poskrbela tudi za predlansko Nobelovo nagrado v medicini. Postopki vključujejo gensko modificiranje limfocitov tipa T, da so sposobni prepoznati rakave celice in se nadnje usmeriti. Toda sodeč po presenetljivem odkritju znanstvenikov z Univerze v Cardiffu imamo ljudje že po naravi v sebi imunske celice, ki prepoznajo in uničujejo tumorje - in to takšne zelo različnih vrst. Uspeh je objavljen v Nature Immunology.
Raziskovalci so pričeli z obravnavanjem odziva limfocitov na prisotnost rakavih celic - tako, da so opazovali njihovo množenje, kar običajno pomeni, da se je imunski sistem aktiviral, ker je prepoznal nevarnost. Na ta način so identificirali še nedoločeno linijo limfocitov T, ki je agresivno napadala prisotne maligne celice. A presenečenja so se šele pričela vrstiti. Ne le, da so se te celice, ki so jih poimenovali MC.7.G5, na tujke uspešno usmerile, temveč so jih tudi uničevale. In ko so jih izpostavili različnim tipom raka, med drugimi pljučnemu, črevesnemu ter raku dojk, so jih prepoznale večino - kljub dejstvu, da imajo ti tumorji različne izvore in mehanizme delovanja!
Zato so se znanstveniki posvetili iskanju načina, na katerega MC.7.G5 doženejo, da je v bližini rak. Uporabili so metodo CRISPR/Cas9 in mukotrpno enega za drugim ugašali različne gene v rakavih celicah, da bi pogruntali, kateri od njih kodira protein, ki ga limfociti prepoznajo in zaženejo alarm. Tako so identificirali protein MR1, ki je zanimiv, ker deluje rahlo samosvoje. Medtem ko se limfociti običajno odzovejo na specifične beljakovine, vgrajene v površje ciljnih celic, pa MR1 do membrane pripelje celične metabolite - se pravi, produkte delovanja celic. Sklep je torej, da novoodkriti limfociti bržkone prepoznavajo različne vrste tumorjev zaradi tega, ker opazijo "izločke", ki so jim skupni.
To je važno odkritje, toda od njegove morebitne praktične uporabe nas loči še veliko napornih raziskav. Točnega biokemičnega mehanizma raziskovalci še niso odkrili in v tem trenutku še ne vedo, kateri so opisani metaboliti. Čeprav so MC.7.G5 učinkovite v steklenih posodicah, pa jih očitno "v divjini" nekaj kritično zavira, saj bi bil drugače človek na raka imun. Ko so jih uporabili na laboratorijskih miših, so močno zmanjšale obseg limfoma, niso pa ga nikjer uspele pozdraviti. Zakaj torej te celice napadajo raka, a ga ne odstranijo, nam je še popolna uganka. Je pa opogumljajoče, da po vsem sodeč ljudje že privzeto nosimo takšne sorte celičnih bojevnikov, ki nas morda v nekaterih primerih celo obvarujejo resnih obolenj, pa tega sploh ne opazimo.
