Ali sinhronizacija vsebin vpliva na znanje in učenje tujega jezika?

Odgovor je seveda ne.

Res je, da poslušanje tujega jezika v otroštvu sicer pripomore k lažjemu razumevanju jezika, ampak toliko pa spet ne, da bi lahko zgolj samo s poslušanjem lahko znal jezik, ker se ga moraš v vsakem primeru naučiti, da lahko komuniciraš v njem.

Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.

Tudi sinhronizacija je iz leta v leto boljša in je kvaliteta kar na zavidljivem položaju, čeprav se notri še zmeraj najde še nekaj kiksov, ko uporabijo preveč pogovornega jezika ali pa namesto prevoda uporabijo tujke. Ene par risank, ki sem jih gledal sinhronizirane so se mi zdele skoraj celo boljše kot pa original (medtem ko filme lahko pustijo v original jeziku, ker so le namenjeni drugi ciljni skupini).

Strah, da bodo vsebine s tujimi jeziki izginile in s tem znanje tujih jezikov je odveč, ker je uporaba tujih jezikov (še posebej angleščine) prisotna povsod. Kvečjemu bi se morali bati, da bi zaradi vse agresivnejšega vpliva iz tujine in stalnemu prilagajanju drugim, da bi zaradi tega zanemarili slovenščino in s tem ogrozili izmurtje svojega jezika, saj se slovenščina skoraj nikjer več ne govori, ampak samo neke čudne zmazke med angleščino in hrvaščino.

Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?

Tudi ne vem od kje informacija, da v naši državi slabo govorimo tuje jezike, saj smo, ravno zaradi majhnosti države in stalnemu prilagajanju, eden izmed bolj izobraženih narodov s tujimi jeziki. Boljši od nas so samo še skandinavci (v znanju angleščine).

Med narodi, ki najbolj obvladajo angleščino kot tuj jezik, Slovenci na šestem mestu

V sloveniji skor vsak zna angleščino, dobri pa smo tudi v drugih jezikih. Ko sem recimo potoval po slovaškem skoraj nihče ni znal angleško, razen mladine pa še to ne vsi. Za Italijo in Španijo pozabi, da se bo kdo s tabo pogovarjal v angleščini. V J. Koreji pa znajo angleško samo mladi, ki se jo učijo, medtem ko starejša generacija, kljub temu, da so imeli stike z ZDA zaradi vojne, ne znajo angleščine, medtem, ko so v istem obdobju v času nekdanje Jugoslavije, šli ljudje potovati v tujino. Npr. moji znanci so šli sredi 60ih v ZDA, pa so stari 60+ pa so že takrat znali angleško.

Tako, da je tvoj strah odveč

Definitivno je angleščina zaradi tega manj v ušesih in je učenje težje.

Je pa še en dodatni moment: otroci imajo manj motivacije in treninga hitrega branja. V mojih časih smo morali brati podnapise in tam v drugem razredu osnovne šole sem lahko gledal tuje oddaje in spremljal podnapise brez težav.
Tako hitrega branja zdaj v tretjem razredu otroci ne zmorejo, ker nimajo motivacije, da bi ga trenirali.

WizzardOfOZ je 8. maj 2019 ob 18:04 izjavil:

če pogledaš italjane, ki imajo vse sinhronizirano in ne znajo nič drugega kot italjanščino, ti bo hitro pokazalo kam pelje sinhronizacija.

Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.

Znanje tujih jezikov je odvisen predvsem od okoliščin in kulture posamezne države. Manjše države kot npr. Slovenija so prisiljene se učiti tuje jezike, ker so odvisne od ostalih, medtem, ko večje, gospodarsko bolj razvite in samozadostne države nimajo potrebe po tem.

Za večjo statistiko predlagam ogled povezave iz katere tudi temelji članek, ki sem ga prilepil na svojem prejšnjem komentarju:

https://media.ef.com/__/~/media/central...

Majhne države kot je slo si ne smejo privoščiti neznanja tujih jezikov. Ergo je to slaba stvar, verjamem pa da so lobiji, ki bi radi služili na tem, beri, eni in isti sinhronizatorji imajo ekskluzivo.
Risanke za male otroke ja, vse ostalo pa ne.

Ja, avstrijci se nimajo problema naučit njim zelo bližnjega germanskega jezika. Če se hočejo pa ruščino , se pa ubijejo.

Ja, to pa zato, ker je to čisto nek drug nesoroden jezik. Isto bi se mi "ubili", če bi se šli učit kitajsko recimo, zato tudi mogoče razlog zakaj azijske države niso tako dobro rangirane pri znanju angleščne.

ampak kaj hočem poudarit je, da kljub sinhronizaciji, ki jo imajo v avstriji in nemčiji, to ni negativno vplivalo na znanje angleščine, kot na to namiguje tema.

Na koncu je res pomembno, kot si rekel, zanimanje za jezik in učenje v njegovem "naravnem" okolju.

Sinhroniziranje samo po sebi je idiotsko ce zelis vzgojiti ljudi, ki bodo sposobni vsaj priblizno komuniciranja v se kakem drugem jeziku; v tem primeru so podnapisi bolj koristni, ker clovek vsaj slisi glasove, ki jih morda v njegovem maternem jeziku ni. Poleg tega, ce gre za mladega cloveka, je tudi izpostavljenost se cemu drugemu kot samo domacemu jeziku (v primeru nemskih katastrofalnih, ruskih se hujsih, in slovenskih popolnoma neumnih ker vse-kar-je-3d-animirano-je-za-otroke sinhronizacij) na dolgi rok naredis vec skode kot koristi.

Ravno zadnjic sem gledal en dober dokumentarec o stereotipu "Zakaj azijci mesajo L in R?"



Je pa res, ce ima kdo v planu nauciti otroka se kak tuj jezik, je s tem najbolje zaceti cimprej. Moja necakinja govori slovensko, anglesko, in belgijsko francoscino, ker so se v teh jezikih pogovarjali.

Odgovor je seveda ne.

motiš se, lahko pa seveda to podpreš z kakšnim konretnim virom.
Tudi pasivno zaznavanje (televizija) olajša učenje jezika. Praviloma ni dovolj (oziroma je potem potem otrok bistveno preveč časa pred televizijo), ni pa vpliva možno zanikat. Študije (kendall king, Stephen D. Krashen) ocenjujejo, da mora bit otrok cc 1/3 časa izpostavljen jeziku, da pride do aktivnega znanja jezika samo po sebi. Pri tem ima aktivna komunikacija sicer bistveno prednost, ampak tudi pasivna ni zanemarljiva.

Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.

to velja za odrasle in ne za otroke, še posebej tiste do tretjega leta. In ravno do tretjega leta s zgodijo ključni koraki za pravilno znanje jezika (predvsem izgovorjava).

The Player je 8. maj 2019 ob 18:31 izjavil:

Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.

Kot prvo, ni vse kar je 3D animirano za otroke. Pri nas je bilo kar nekaj Shrekov in podobnega sinhronizirano in potem so starsi vodili otroke to gledat. Ghost in the shell ter Ghost in the shell: Standalone complex sta tudi animirana, pa ju ne bi privoscil nobenemu petletnemu otroku.

Kot drugo, v vecini Avstrije in Nemcije si bos kot turist z neznanjem nemskega jezika (jebiga, ucio sam srpsko-hrvatski) tezko pomagal. Ko sem se pred leti iz Kölna peljal v München sem zelel vprasati par zadev osebje na vlaku v anglescini. Niti enega odgovora nazaj nisem dobil v anglescini. Pa je to bilo leta 2004.

Ce se ljudje res niso *aktivno* ucili jezika ali bili le-temu izpostavljeni kot otroci, jim bo jezik s tujo fonetiko in besednjakom povzrocal izjemne tezave. Najvecja bedarija solskih sistemov ucenja je podoben, ki sem ga videl pri nas in na Japonskem, neumorno ponavljanje napisanih stavkov za kvazi-namen uporabe slovnice. Slovnice se pac ne mores nauciti, ce nimas prilike jezika aktivno uporabljati.

Hvala bogu se vsaj pri mladih v Sloveniji situacija izboljsuje, na Japonsko grem pa naslednjic takrat, ko na polozaju ne bodo vec desnicarji. (Torej najverjetneje nikdar)

The Player je 8. maj 2019 ob 16:55 izjavil:

Odgovor je seveda ne.

Res je, da poslušanje tujega jezika v otroštvu sicer pripomore k lažjemu razumevanju jezika, ampak toliko pa spet ne, da bi lahko zgolj samo s poslušanjem lahko znal jezik, ker se ga moraš v vsakem primeru naučiti, da lahko komuniciraš v njem.

Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.

Tudi sinhronizacija je iz leta v leto boljša in je kvaliteta kar na zavidljivem položaju, čeprav se notri še zmeraj najde še nekaj kiksov, ko uporabijo preveč pogovornega jezika ali pa namesto prevoda uporabijo tujke. Ene par risank, ki sem jih gledal sinhronizirane so se mi zdele skoraj celo boljše kot pa original (medtem ko filme lahko pustijo v original jeziku, ker so le namenjeni drugi ciljni skupini).

Strah, da bodo vsebine s tujimi jeziki izginile in s tem znanje tujih jezikov je odveč, ker je uporaba tujih jezikov (še posebej angleščine) prisotna povsod. Kvečjemu bi se morali bati, da bi zaradi vse agresivnejšega vpliva iz tujine in stalnemu prilagajanju drugim, da bi zaradi tega zanemarili slovenščino in s tem ogrozili izmurtje svojega jezika, saj se slovenščina skoraj nikjer več ne govori, ampak samo neke čudne zmazke med angleščino in hrvaščino.

Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?

Tudi ne vem od kje informacija, da v naši državi slabo govorimo tuje jezike, saj smo, ravno zaradi majhnosti države in stalnemu prilagajanju, eden izmed bolj izobraženih narodov s tujimi jeziki. Boljši od nas so samo še skandinavci (v znanju angleščine).

Med narodi, ki najbolj obvladajo angleščino kot tuj jezik, Slovenci na šestem mestu

V sloveniji skor vsak zna angleščino, dobri pa smo tudi v drugih jezikih. Ko sem recimo potoval po slovaškem skoraj nihče ni znal angleško, razen mladine pa še to ne vsi. Za Italijo in Španijo pozabi, da se bo kdo s tabo pogovarjal v angleščini. V J. Koreji pa znajo angleško samo mladi, ki se jo učijo, medtem ko starejša generacija, kljub temu, da so imeli stike z ZDA zaradi vojne, ne znajo angleščine, medtem, ko so v istem obdobju v času nekdanje Jugoslavije, šli ljudje potovati v tujino. Npr. moji znanci so šli sredi 60ih v ZDA, pa so stari 60+ pa so že takrat znali angleško.

Tako, da je tvoj strah odveč

Se ne strinjam. Angleščine sem se v precejšnji meri naučil iz gledanja risank pri starih starših v mladosti, poslušanja glasbe (in teženju bližnjim, "daj me kaj po angleško vprašaj"). Celo osnovno šolo imel skoraj vse 100% 5 in se nikoli učil, v srednji šoli večinoma petice in kakšno štirico. Govorim in razumem popolnoma tekoče, kljub temu, da ne poznam enega pravila in teorije zakaj je tako.

Daliborg je 9. maj 2019 ob 08:26 izjavil:

Jezika se naučimo najprej s poslušanjem šele kasneje spoznamo abecedo.
Moj še ne 3 leta star otrok že razume 3 jezike govori pa 2 jezika. Pa ni veliko pred ekranom nekje do 4 ure/teden, ampak vse 3 jezike govorimo doma.
Sem proti sinhronizacijami.
Lp.

BOs moral definirati razumevanje in govor.

Logično, da sinhronizacija pripomore k težjemu razumevanju tujega jezika. Kako pa se jezika učijo otroci?

joze67 je 10. maj 2019 ob 08:36 izjavil:

V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ...

Bijelo Dugme ...

joze67 je 10. maj 2019 ob 08:36 izjavil:

V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ... Tako da je mnenje, da izolacija od jezika ne vpliva na znanje le-tega, po mojem precej optimistično.

No, to sem imel tudi sam v mislih. Danes pa mladi slovenci na Hrvaškem rabijo prevajalca...

Stari maček je 10. maj 2019 ob 19:50 izjavil:

joze67 je 10. maj 2019 ob 08:36 izjavil:

V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ... Tako da je mnenje, da izolacija od jezika ne vpliva na znanje le-tega, po mojem precej optimistično.

No, to sem imel tudi sam v mislih. Danes pa mladi slovenci na Hrvaškem rabijo prevajalca...

Hrvati so tudi uspesno zmrcvarili svoj jezik po osamosvojitvi, samo zato, da bi se bolj razlikoval od srbskega.