Forum » Problemi človeštva » Ali sinhronizacija vsebin vpliva na znanje in učenje tujega jezika?
Ali sinhronizacija vsebin vpliva na znanje in učenje tujega jezika?
Sp3m ::
V Sloveniji imamo zadnje čase čedalje več sinhroniziranih vsebin, posebaj risank.
Ali to (negativno) vpliva na učenje tujega jezika?
Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?
Sam vem, da sem se kar nekaj naučil s tem, da sem gledal tuje programe v tujih jezikih, recimo risanke v angleškem jeziku na Sky programih, wrestilng na Koper - Capodistria v italjanskem jeziku, recimo šport v nemškem jeziku na DSF in RTL itd.
IMHO mi je kar nekaj posluha za jezik ostalo zaradi tega.
Ali bo sedaj tudi zaradi potencialnih prevodov iger v prihodnosti, tudi škoda pri učenju tujih jezikov zaradi prevodov samih iger?
IMHO se nekaj ljudi vsaj del tujega jezika uči zaradi branja teksta pri igrah in pri komuniciranju s tujimi ljudmi v tujem jeziku, poobno kakor smo se starejši učili iz gledanja nesinhorniziranih risank, igranju iger in branja knjig v tujem jeziku.
Ali to (negativno) vpliva na učenje tujega jezika?
Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?
Sam vem, da sem se kar nekaj naučil s tem, da sem gledal tuje programe v tujih jezikih, recimo risanke v angleškem jeziku na Sky programih, wrestilng na Koper - Capodistria v italjanskem jeziku, recimo šport v nemškem jeziku na DSF in RTL itd.
IMHO mi je kar nekaj posluha za jezik ostalo zaradi tega.
Ali bo sedaj tudi zaradi potencialnih prevodov iger v prihodnosti, tudi škoda pri učenju tujih jezikov zaradi prevodov samih iger?
IMHO se nekaj ljudi vsaj del tujega jezika uči zaradi branja teksta pri igrah in pri komuniciranju s tujimi ljudmi v tujem jeziku, poobno kakor smo se starejši učili iz gledanja nesinhorniziranih risank, igranju iger in branja knjig v tujem jeziku.
The Player ::
Odgovor je seveda ne.
Res je, da poslušanje tujega jezika v otroštvu sicer pripomore k lažjemu razumevanju jezika, ampak toliko pa spet ne, da bi lahko zgolj samo s poslušanjem lahko znal jezik, ker se ga moraš v vsakem primeru naučiti, da lahko komuniciraš v njem.
Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.
Tudi sinhronizacija je iz leta v leto boljša in je kvaliteta kar na zavidljivem položaju, čeprav se notri še zmeraj najde še nekaj kiksov, ko uporabijo preveč pogovornega jezika ali pa namesto prevoda uporabijo tujke. Ene par risank, ki sem jih gledal sinhronizirane so se mi zdele skoraj celo boljše kot pa original (medtem ko filme lahko pustijo v original jeziku, ker so le namenjeni drugi ciljni skupini).
Strah, da bodo vsebine s tujimi jeziki izginile in s tem znanje tujih jezikov je odveč, ker je uporaba tujih jezikov (še posebej angleščine) prisotna povsod. Kvečjemu bi se morali bati, da bi zaradi vse agresivnejšega vpliva iz tujine in stalnemu prilagajanju drugim, da bi zaradi tega zanemarili slovenščino in s tem ogrozili izmurtje svojega jezika, saj se slovenščina skoraj nikjer več ne govori, ampak samo neke čudne zmazke med angleščino in hrvaščino.
Tudi ne vem od kje informacija, da v naši državi slabo govorimo tuje jezike, saj smo, ravno zaradi majhnosti države in stalnemu prilagajanju, eden izmed bolj izobraženih narodov s tujimi jeziki. Boljši od nas so samo še skandinavci (v znanju angleščine).
Med narodi, ki najbolj obvladajo angleščino kot tuj jezik, Slovenci na šestem mestu
V sloveniji skor vsak zna angleščino, dobri pa smo tudi v drugih jezikih. Ko sem recimo potoval po slovaškem skoraj nihče ni znal angleško, razen mladine pa še to ne vsi. Za Italijo in Španijo pozabi, da se bo kdo s tabo pogovarjal v angleščini. V J. Koreji pa znajo angleško samo mladi, ki se jo učijo, medtem ko starejša generacija, kljub temu, da so imeli stike z ZDA zaradi vojne, ne znajo angleščine, medtem, ko so v istem obdobju v času nekdanje Jugoslavije, šli ljudje potovati v tujino. Npr. moji znanci so šli sredi 60ih v ZDA, pa so stari 60+ pa so že takrat znali angleško.
Tako, da je tvoj strah odveč
Res je, da poslušanje tujega jezika v otroštvu sicer pripomore k lažjemu razumevanju jezika, ampak toliko pa spet ne, da bi lahko zgolj samo s poslušanjem lahko znal jezik, ker se ga moraš v vsakem primeru naučiti, da lahko komuniciraš v njem.
Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.
Tudi sinhronizacija je iz leta v leto boljša in je kvaliteta kar na zavidljivem položaju, čeprav se notri še zmeraj najde še nekaj kiksov, ko uporabijo preveč pogovornega jezika ali pa namesto prevoda uporabijo tujke. Ene par risank, ki sem jih gledal sinhronizirane so se mi zdele skoraj celo boljše kot pa original (medtem ko filme lahko pustijo v original jeziku, ker so le namenjeni drugi ciljni skupini).
Strah, da bodo vsebine s tujimi jeziki izginile in s tem znanje tujih jezikov je odveč, ker je uporaba tujih jezikov (še posebej angleščine) prisotna povsod. Kvečjemu bi se morali bati, da bi zaradi vse agresivnejšega vpliva iz tujine in stalnemu prilagajanju drugim, da bi zaradi tega zanemarili slovenščino in s tem ogrozili izmurtje svojega jezika, saj se slovenščina skoraj nikjer več ne govori, ampak samo neke čudne zmazke med angleščino in hrvaščino.
Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?
Tudi ne vem od kje informacija, da v naši državi slabo govorimo tuje jezike, saj smo, ravno zaradi majhnosti države in stalnemu prilagajanju, eden izmed bolj izobraženih narodov s tujimi jeziki. Boljši od nas so samo še skandinavci (v znanju angleščine).
Med narodi, ki najbolj obvladajo angleščino kot tuj jezik, Slovenci na šestem mestu
V sloveniji skor vsak zna angleščino, dobri pa smo tudi v drugih jezikih. Ko sem recimo potoval po slovaškem skoraj nihče ni znal angleško, razen mladine pa še to ne vsi. Za Italijo in Španijo pozabi, da se bo kdo s tabo pogovarjal v angleščini. V J. Koreji pa znajo angleško samo mladi, ki se jo učijo, medtem ko starejša generacija, kljub temu, da so imeli stike z ZDA zaradi vojne, ne znajo angleščine, medtem, ko so v istem obdobju v času nekdanje Jugoslavije, šli ljudje potovati v tujino. Npr. moji znanci so šli sredi 60ih v ZDA, pa so stari 60+ pa so že takrat znali angleško.
Tako, da je tvoj strah odveč
zmaugy ::
Definitivno je angleščina zaradi tega manj v ušesih in je učenje težje.
Je pa še en dodatni moment: otroci imajo manj motivacije in treninga hitrega branja. V mojih časih smo morali brati podnapise in tam v drugem razredu osnovne šole sem lahko gledal tuje oddaje in spremljal podnapise brez težav.
Tako hitrega branja zdaj v tretjem razredu otroci ne zmorejo, ker nimajo motivacije, da bi ga trenirali.
Je pa še en dodatni moment: otroci imajo manj motivacije in treninga hitrega branja. V mojih časih smo morali brati podnapise in tam v drugem razredu osnovne šole sem lahko gledal tuje oddaje in spremljal podnapise brez težav.
Tako hitrega branja zdaj v tretjem razredu otroci ne zmorejo, ker nimajo motivacije, da bi ga trenirali.
WizzardOfOZ ::
če pogledaš italjane, ki imajo vse sinhronizirano in ne znajo nič drugega kot italjanščino, ti bo hitro pokazalo kam pelje sinhronizacija.
The Player ::
WizzardOfOZ je izjavil:
če pogledaš italjane, ki imajo vse sinhronizirano in ne znajo nič drugega kot italjanščino, ti bo hitro pokazalo kam pelje sinhronizacija.
Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.
Znanje tujih jezikov je odvisen predvsem od okoliščin in kulture posamezne države. Manjše države kot npr. Slovenija so prisiljene se učiti tuje jezike, ker so odvisne od ostalih, medtem, ko večje, gospodarsko bolj razvite in samozadostne države nimajo potrebe po tem.
Za večjo statistiko predlagam ogled povezave iz katere tudi temelji članek, ki sem ga prilepil na svojem prejšnjem komentarju:
https://media.ef.com/__/~/media/central...
Sakin ::
Majhne države kot je slo si ne smejo privoščiti neznanja tujih jezikov. Ergo je to slaba stvar, verjamem pa da so lobiji, ki bi radi služili na tem, beri, eni in isti sinhronizatorji imajo ekskluzivo.
Risanke za male otroke ja, vse ostalo pa ne.
Risanke za male otroke ja, vse ostalo pa ne.
Na Nach Nachma Nachman Meuman!
Pro_moted ::
The Player je izjavil:
WizzardOfOZ je izjavil:
če pogledaš italjane, ki imajo vse sinhronizirano in ne znajo nič drugega kot italjanščino, ti bo hitro pokazalo kam pelje sinhronizacija.
Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.
Znanje tujih jezikov je odvisen predvsem od okoliščin in kulture posamezne države. Manjše države kot npr. Slovenija so prisiljene se učiti tuje jezike, ker so odvisne od ostalih, medtem, ko večje, gospodarsko bolj razvite in samozadostne države nimajo potrebe po tem.
Za večjo statistiko predlagam ogled povezave iz katere tudi temelji članek, ki sem ga prilepil na svojem prejšnjem komentarju:
https://media.ef.com/__/~/media/central...
Ja, avstrijci se nimajo problema naučit njim zelo bližnjega germanskega jezika. Če se hočejo pa ruščino , se pa ubijejo. Je pa res, da niti ne rabijo. Nemščina za evropo in angleščina za svet jim je čisto dovolj.
Nemščino sem se praktično 80 % naučil preko televizije ( govorim seveda o pogovorni nemščini). Je pa res da se jezika hitro naučim. Tako mi je, kot je en zgoraj tudi enako omenil, kar dosti španščine ostalo v uhi in kar nekaj razumem, samo kar sem malo spremljal španske limonade zraven starih staršev.
Seveda pa ni nadomestitve za konkreten stik z jezikom v njegovem " naravnem" okolju.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
The Player ::
Ja, avstrijci se nimajo problema naučit njim zelo bližnjega germanskega jezika. Če se hočejo pa ruščino , se pa ubijejo.
Ja, to pa zato, ker je to čisto nek drug nesoroden jezik. Isto bi se mi "ubili", če bi se šli učit kitajsko recimo, zato tudi mogoče razlog zakaj azijske države niso tako dobro rangirane pri znanju angleščne.
ampak kaj hočem poudarit je, da kljub sinhronizaciji, ki jo imajo v avstriji in nemčiji, to ni negativno vplivalo na znanje angleščine, kot na to namiguje tema.
Na koncu je res pomembno, kot si rekel, zanimanje za jezik in učenje v njegovem "naravnem" okolju.
BuDi79 ::
Kaj pa problem podnapisov da odvrnejo gledalca od same predstave, če ne gre za jezik, ki bi ga poznal/bi ti bil blizu. Recimo - v azijskih jezikih ali poljski filmi.
Danes veliko ljudi reče "kdaj bo japonski film prišel ven v angleščini" ali "Na Netflixu dam jezik na angleški" ... Kot da je to boljše kot če bi ga dal na slovenščino.
Trdim, da tudi če bi bili igrani filmi opcijsko sinhornizirani v Slovenščino ne bi bilo nič narobe. Lahko izpade čisto ok - oziroma nič slabše kot slaba sinhronizacija v angleščino (recimo Netflixova).
Netflix sinhronizacija španske serije
Slovenska sinhronizacija igrane serije za otroke
Danes veliko ljudi reče "kdaj bo japonski film prišel ven v angleščini" ali "Na Netflixu dam jezik na angleški" ... Kot da je to boljše kot če bi ga dal na slovenščino.
Trdim, da tudi če bi bili igrani filmi opcijsko sinhornizirani v Slovenščino ne bi bilo nič narobe. Lahko izpade čisto ok - oziroma nič slabše kot slaba sinhronizacija v angleščino (recimo Netflixova).
Netflix sinhronizacija španske serije
Slovenska sinhronizacija igrane serije za otroke
Gagatronix ::
Sinhroniziranje samo po sebi je idiotsko ce zelis vzgojiti ljudi, ki bodo sposobni vsaj priblizno komuniciranja v se kakem drugem jeziku; v tem primeru so podnapisi bolj koristni, ker clovek vsaj slisi glasove, ki jih morda v njegovem maternem jeziku ni. Poleg tega, ce gre za mladega cloveka, je tudi izpostavljenost se cemu drugemu kot samo domacemu jeziku (v primeru nemskih katastrofalnih, ruskih se hujsih, in slovenskih popolnoma neumnih ker vse-kar-je-3d-animirano-je-za-otroke sinhronizacij) na dolgi rok naredis vec skode kot koristi.
Ravno zadnjic sem gledal en dober dokumentarec o stereotipu "Zakaj azijci mesajo L in R?"
Je pa res, ce ima kdo v planu nauciti otroka se kak tuj jezik, je s tem najbolje zaceti cimprej. Moja necakinja govori slovensko, anglesko, in belgijsko francoscino, ker so se v teh jezikih pogovarjali.
Ravno zadnjic sem gledal en dober dokumentarec o stereotipu "Zakaj azijci mesajo L in R?"
Je pa res, ce ima kdo v planu nauciti otroka se kak tuj jezik, je s tem najbolje zaceti cimprej. Moja necakinja govori slovensko, anglesko, in belgijsko francoscino, ker so se v teh jezikih pogovarjali.
Invictus ::
The Player je izjavil:
Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.
Pravzaprav to ne drži.
Ja, univerzitetno izobraženi res znajo angleščino, navadna raja pa je tukaj bolj bosa...
Še čisto z lahkoto zgodi, da v neki, tudi precej veliki trgovini, ali nekje na ulici, nihče ne govori angleško...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
St235 ::
Odgovor je seveda ne.
motiš se, lahko pa seveda to podpreš z kakšnim konretnim virom.
Tudi pasivno zaznavanje (televizija) olajša učenje jezika. Praviloma ni dovolj (oziroma je potem potem otrok bistveno preveč časa pred televizijo), ni pa vpliva možno zanikat. Študije (kendall king, Stephen D. Krashen) ocenjujejo, da mora bit otrok cc 1/3 časa izpostavljen jeziku, da pride do aktivnega znanja jezika samo po sebi. Pri tem ima aktivna komunikacija sicer bistveno prednost, ampak tudi pasivna ni zanemarljiva.
Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.
to velja za odrasle in ne za otroke, še posebej tiste do tretjega leta. In ravno do tretjega leta s zgodijo ključni koraki za pravilno znanje jezika (predvsem izgovorjava).
Daliborg ::
Jezika se naučimo najprej s poslušanjem šele kasneje spoznamo abecedo.
Moj še ne 3 leta star otrok že razume 3 jezike govori pa 2 jezika. Pa ni veliko pred ekranom nekje do 4 ure/teden, ampak vse 3 jezike govorimo doma.
Sem proti sinhronizacijami.
Lp.
Moj še ne 3 leta star otrok že razume 3 jezike govori pa 2 jezika. Pa ni veliko pred ekranom nekje do 4 ure/teden, ampak vse 3 jezike govorimo doma.
Sem proti sinhronizacijami.
Lp.
Format life:
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_
Gagatronix ::
The Player je izjavil:
Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.
Kot prvo, ni vse kar je 3D animirano za otroke. Pri nas je bilo kar nekaj Shrekov in podobnega sinhronizirano in potem so starsi vodili otroke to gledat. Ghost in the shell ter Ghost in the shell: Standalone complex sta tudi animirana, pa ju ne bi privoscil nobenemu petletnemu otroku.
Kot drugo, v vecini Avstrije in Nemcije si bos kot turist z neznanjem nemskega jezika (jebiga, ucio sam srpsko-hrvatski) tezko pomagal. Ko sem se pred leti iz Kölna peljal v München sem zelel vprasati par zadev osebje na vlaku v anglescini. Niti enega odgovora nazaj nisem dobil v anglescini. Pa je to bilo leta 2004.
Ce se ljudje res niso *aktivno* ucili jezika ali bili le-temu izpostavljeni kot otroci, jim bo jezik s tujo fonetiko in besednjakom povzrocal izjemne tezave. Najvecja bedarija solskih sistemov ucenja je podoben, ki sem ga videl pri nas in na Japonskem, neumorno ponavljanje napisanih stavkov za kvazi-namen uporabe slovnice. Slovnice se pac ne mores nauciti, ce nimas prilike jezika aktivno uporabljati.
Hvala bogu se vsaj pri mladih v Sloveniji situacija izboljsuje, na Japonsko grem pa naslednjic takrat, ko na polozaju ne bodo vec desnicarji. (Torej najverjetneje nikdar)
paraboŁa ::
The Player je izjavil:
Odgovor je seveda ne.
Res je, da poslušanje tujega jezika v otroštvu sicer pripomore k lažjemu razumevanju jezika, ampak toliko pa spet ne, da bi lahko zgolj samo s poslušanjem lahko znal jezik, ker se ga moraš v vsakem primeru naučiti, da lahko komuniciraš v njem.
Za znanje jezika je predvsem pomembno kvalitetno učenje le tega in, da ima otrok zanimanje za to. Če tega ni, se boš jezika bolj težko naučil.
Tudi sinhronizacija je iz leta v leto boljša in je kvaliteta kar na zavidljivem položaju, čeprav se notri še zmeraj najde še nekaj kiksov, ko uporabijo preveč pogovornega jezika ali pa namesto prevoda uporabijo tujke. Ene par risank, ki sem jih gledal sinhronizirane so se mi zdele skoraj celo boljše kot pa original (medtem ko filme lahko pustijo v original jeziku, ker so le namenjeni drugi ciljni skupini).
Strah, da bodo vsebine s tujimi jeziki izginile in s tem znanje tujih jezikov je odveč, ker je uporaba tujih jezikov (še posebej angleščine) prisotna povsod. Kvečjemu bi se morali bati, da bi zaradi vse agresivnejšega vpliva iz tujine in stalnemu prilagajanju drugim, da bi zaradi tega zanemarili slovenščino in s tem ogrozili izmurtje svojega jezika, saj se slovenščina skoraj nikjer več ne govori, ampak samo neke čudne zmazke med angleščino in hrvaščino.
Koliko ljudi sedaj slabše razume in govori tuje jezike, ker je čedalje več risank sinhorniziranih v slovenski jezik?
Tudi ne vem od kje informacija, da v naši državi slabo govorimo tuje jezike, saj smo, ravno zaradi majhnosti države in stalnemu prilagajanju, eden izmed bolj izobraženih narodov s tujimi jeziki. Boljši od nas so samo še skandinavci (v znanju angleščine).
Med narodi, ki najbolj obvladajo angleščino kot tuj jezik, Slovenci na šestem mestu
V sloveniji skor vsak zna angleščino, dobri pa smo tudi v drugih jezikih. Ko sem recimo potoval po slovaškem skoraj nihče ni znal angleško, razen mladine pa še to ne vsi. Za Italijo in Španijo pozabi, da se bo kdo s tabo pogovarjal v angleščini. V J. Koreji pa znajo angleško samo mladi, ki se jo učijo, medtem ko starejša generacija, kljub temu, da so imeli stike z ZDA zaradi vojne, ne znajo angleščine, medtem, ko so v istem obdobju v času nekdanje Jugoslavije, šli ljudje potovati v tujino. Npr. moji znanci so šli sredi 60ih v ZDA, pa so stari 60+ pa so že takrat znali angleško.
Tako, da je tvoj strah odveč
Se ne strinjam. Angleščine sem se v precejšnji meri naučil iz gledanja risank pri starih starših v mladosti, poslušanja glasbe (in teženju bližnjim, "daj me kaj po angleško vprašaj"). Celo osnovno šolo imel skoraj vse 100% 5 in se nikoli učil, v srednji šoli večinoma petice in kakšno štirico. Govorim in razumem popolnoma tekoče, kljub temu, da ne poznam enega pravila in teorije zakaj je tako.
FTad ::
Aquafriend je izjavil:
naucil sem se kar nekaj spanscine ker je mati rada gledala spanske nadaljevanke
Jaz sem se naucil anglescine na zacetku osnovne sole, preden smo jo imeli v predmetniku ob gledanju tv-ja. Prav tako dosti spanscine v istem primeru, kot Aquafriend.
Hkrati pa tudi se sedaj pomaga pri slusnem razumevanju gledanje serij brez podnapisov.
Moje mnenje je, da sinhronizacija otrokom otezi ucenje tujega jezika kasneje v soli.
tikitoki ::
Jezika se naučimo najprej s poslušanjem šele kasneje spoznamo abecedo.
Moj še ne 3 leta star otrok že razume 3 jezike govori pa 2 jezika. Pa ni veliko pred ekranom nekje do 4 ure/teden, ampak vse 3 jezike govorimo doma.
Sem proti sinhronizacijami.
Lp.
BOs moral definirati razumevanje in govor.
::
The Player je izjavil:
WizzardOfOZ je izjavil:
če pogledaš italjane, ki imajo vse sinhronizirano in ne znajo nič drugega kot italjanščino, ti bo hitro pokazalo kam pelje sinhronizacija.
Nemčija in Avstrija imata tudi sinhronizacijo, pa je njihov nivo znanja angleščine čisto ok. Oni gredo celo en nivo višji in imajo sinhronizirano čisto vse, od risank do filmov in dokumentarcev, medtem, ko pri nas je to le domena risank.
Italijani imajo katastrofalno izgovorjavo angleščine, nemško govoreči malo manj, kar pa je verjetno posledica sorodnosti obeh jezikov. Pri gledanju podnaslovljenih filmov si vsaj pasivno izpostavljen tujemu jeziku, saj poslušaš izgovorjavo. Sicer pa pravijo, da slušno razumevanje precej bolj natreniraš s spremljanjem športnih prenosov, saj v filmih zelo pazijo na razločnost izgovorjave.
Stari maček ::
Logično, da sinhronizacija pripomore k težjemu razumevanju tujega jezika. Kako pa se jezika učijo otroci?
joze67 ::
V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ... Tako da je mnenje, da izolacija od jezika ne vpliva na znanje le-tega, po mojem precej optimistično.
Stari maček ::
V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ... Tako da je mnenje, da izolacija od jezika ne vpliva na znanje le-tega, po mojem precej optimistično.
No, to sem imel tudi sam v mislih. Danes pa mladi slovenci na Hrvaškem rabijo prevajalca...
otago ::
Ceska in Slovaska... 30let+ ne znajo tujih jezikov, ker je bilo vedno vse sinhronizirano. Studentje so bili zelo slabi pri ang, nemsko pa skoraj niso znali. Ce si student v Bratislavi, Dunaj pa eno uro z vlakom ... meni je bilo nenavadno. Sami so rekli, da je kriva sinhronizacija.
Vecina Primorcev se je tako naucila italijansko, ostali pa anglescino.
Pri nemskih sinhronizacijah... ne morem gledati npr. Friendsov, South Parka ali karkoli na Netflix-u, kar ni izvorno posneto v nemscini... V glavi imam povezavo glas-karakter. Pogledam v anglescini. Ce je pa izvorni jezik nemscina, pa ni problema.
Ne mores sinhronizirati, zaobjeti vseh obcutkov, jezikovnih ugank, dovtipov v slovenscino... Sinhronizatorji za kmecki jezik uporabljajo stajersicno in ljubljanscino kot knjizni jezik. Tukaj je omejenost 2mio gledalcev in le 1000 ali manj igralcev/sinhronizatorjev. Ce Nemcem ne uspe pri 83mio prebivalstva (in sirse: nemsko govoreca DACH regija), ne uspe najti dovolj prepricljivih sihronizatorjev... kaksno moznost imajo slovenski?
Vecina Primorcev se je tako naucila italijansko, ostali pa anglescino.
Pri nemskih sinhronizacijah... ne morem gledati npr. Friendsov, South Parka ali karkoli na Netflix-u, kar ni izvorno posneto v nemscini... V glavi imam povezavo glas-karakter. Pogledam v anglescini. Ce je pa izvorni jezik nemscina, pa ni problema.
Ne mores sinhronizirati, zaobjeti vseh obcutkov, jezikovnih ugank, dovtipov v slovenscino... Sinhronizatorji za kmecki jezik uporabljajo stajersicno in ljubljanscino kot knjizni jezik. Tukaj je omejenost 2mio gledalcev in le 1000 ali manj igralcev/sinhronizatorjev. Ce Nemcem ne uspe pri 83mio prebivalstva (in sirse: nemsko govoreca DACH regija), ne uspe najti dovolj prepricljivih sihronizatorjev... kaksno moznost imajo slovenski?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: otago ()
Gagatronix ::
Stari maček je izjavil:
V starih časih smo "vsi" "znali" srbohrvaško. Zanesljivo ne od enega leta 2h/teden v 5 razredu osemletke - ??? ??? ?? ???????? ? ????????. Ostalo pa TV (Zg), stripi, ... Tako da je mnenje, da izolacija od jezika ne vpliva na znanje le-tega, po mojem precej optimistično.
No, to sem imel tudi sam v mislih. Danes pa mladi slovenci na Hrvaškem rabijo prevajalca...
Hrvati so tudi uspesno zmrcvarili svoj jezik po osamosvojitvi, samo zato, da bi se bolj razlikoval od srbskega.
Daliborg ::
Jezika se naučimo najprej s poslušanjem šele kasneje spoznamo abecedo.
Moj še ne 3 leta star otrok že razume 3 jezike govori pa 2 jezika. Pa ni veliko pred ekranom nekje do 4 ure/teden, ampak vse 3 jezike govorimo doma.
Sem proti sinhronizacijami.
Lp.
BOs moral definirati razumevanje in govor.
Ti google ne dela?
Format life:
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | angleščina (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 13576 (1174) | Grizzly |
| » | Dva tuja jezika v osnovni šoli (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 10040 (8226) | Scaramouche |
| » | Sinhronizacija filmov v SLO (strani: 1 2 3 )Oddelek: Sedem umetnosti | 13644 (7214) | Nesta |
| » | Znam angleško a je ne slišimOddelek: Šola | 9193 (7299) | Pebkac |
| » | Težave pri angleščini (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 18573 (17838) | Phantomeye |