vir: theguardian.com
Spomnimo: projekt sonde Berešit (hebrejsko za genezo) je izšel iz natečaja Google Lunar XPrize, ki se je lani razpletel brez zmagovalca, saj prav nihče od sodelujočih ni dosegel zastavljenih ciljev pristanka na Mesecu, navzlic baročnemu podaljševanju rokov. Izraelsko podjetje SpaceIL, ki je plovilo spočelo v navezi z Israel Aerospace Industries (IAI) in tamkajšnjo nacionalno vesoljsko agencijo, se je odločilo podvig pristanka na našem naravnem satelitu vseeno izpeljati. Sonda je v vesolje poletela 22. februarja na raketi Falcon 9, do Lune pa je potrebovala kar 47 dni, saj je morala zaradi manka močnejšega lastnega pogona za potovanje uporabljati gravitacijo nebesnih teles.
Postopek spusta se je začel včeraj malo po deveti zvečer, ko je plovilo posnelo zgornjo sliko, cilj pa je bilo Morje spokojnosti, trideset stopinj severno od ekvatorja. Na približno desetih kilometrih oddaljenosti od površja je najprej odpovedala telemetrija pospeškov, nato motor. Ko so ga kasneje vendarle uspeli začasno prižgati nazaj, je crknila še komunikacija in po sedaj zbranih informacijah je za pralni stroj velika sonda pobožala površje Lune s hitrostjo 450 kilometrov na uro. Za zdaj še ni jasno, ali je trk nemara preživela vsaj časovna kapsula, v kateri je v digitalni obliki in nikljevih ploščicah shranjenih za trideset milijonov strani enciklopedij, knjig in drugega človeškega znanja. Nasploh Berešit ni bila znanstvena misija, saj je plovilo nosilo le en raziskovalni instrument - magnetometer, temveč je bila v prvi vrsti politične narave, z namenom pokazati moč in vztrajnost izraelske industrije.
Čeprav je tamkajšnja vesoljska agencija primaknila nekaj milijonov in znanje, so veliko večino od devetdesetih milijonov evrov, kolikor je projekt stal, zagotovili zasebni vlagatelji. Največ milijarder Morris Khan in pa znan ameriški donorski par Miriam in Sheldon Adelson. Zaradi politične obarvanosti dogodka je bil v nadzorni sobi tudi stari-novi premier Benjamin Netanjahu, ki ga neuspeh vsaj navidez ni preveč vznejevoljil, saj je zbrane bodril z besedami, da "kdor poskuša, mu tudi kdaj spodleti". Kljub padcu na povsem zadnji stopnici so lahko Izraelci na dosežek vseeno ponosni: kot sedma država so krožili okoli Meseca in šele kot četrti pristali na njem, med zasebniki pa je to sploh prvi takšen podvig.
Nekaj ur pozneje je z izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi poletela SpaceXova raketa Falcon Heavy s savdskim komunikacijskim satelitom Arabsat-6A. Gre za drugo izstrelitev težkega Sokola po uvodni lanskega februarja. Poglavitno vprašanje je bilo, ali bo inženirjem tokrat uspelo na Zemljo brezhibno vrniti vse tri potisnike prve stopnje, saj je pri lanskem poskusu srednji zgrmel v vodo. Tokrat je šlo vse kot po maslu. Še več: nepoškodovana so pridobili tudi oba kosa konice, ki ju nameravajo že letos ponovno uporabiti.