BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

Spaceflight Now - Sonda Hakuto-R, japonskega podjetja ispace, se je ob torkovem poskusu pristanka na Luni očitno raztreščila. To je bil drugi neuspešen poskus pristanka zasebnega podjetja na Mesecu, po izraelskem plovilu Berešit pred štirimi leti.

Poleg Nasinega truda, da bi na Mesec vnovič stopila človeška noga, poteka živahna dejavnost tudi na področju zasebnih družb, ki se trudijo nekako priključiti "Lunarni ekonomiji", ki naj bi se oblikovala z nastankom prvih stalnih človeških postojank na našem naravnem satelitu. Mnoga od teh podjetij so izšla iz natečaja Google Lunar XPrize; med njimi tudi izraelsko SpaceIL in pa japonski ispace. Izraelci so s svojim plovilom Berešit na Mesecu skušali pristati prvi - in svojo napravo aprila 2019 prav spektakularno razbili. Drugi so bili skoraj natako štiri leta zatem na vrsti Japonci, toda torkov poskus pristanka glede na razpoložljive podatke prav tako ni uspel.



Ispaceova sonda Hakuto-R je proti Luni poletela lanskega decembra, dobrih pet mesecev pa je...

Ars Technica - Prototip SN8 SpaceXovega vesoljskega plovila Starship se je malo pred polnočjo prvič dvignil s teksaškega poligona, poletel do okoli desetih kilometrov višine, izvedel zahteven manever spuščanja v horizontalni orientaciji in - ob pristanku naravnost spektakularno eksplodiral.

SpaceXova ekipa v teksaški Boca Chici, kjer sestavljajo prototipne izvedenke vesoljskega plovila Starship, s katerim želijo nekoč odleteti na Mars, nam je včeraj dostavila šolski eksperiment iz Kerbal Space Programa - le da v resničnosti. Po tem, ko so morali poskus dan pred tem prekiniti le dobro sekundo pred prižigom motorjev, se je v sredo, dobre četrt ure pred polnočjo po našem času, Starshipov prototip SN8 vendarle dvignil z izstrelišča. Trije motorji Raptor (končna različica plovila naj bi jih imela šest) so napravo pognali blizu predvidene višine 12,5 kilometra; natančne podatke o letu bo podjetje predstavilo v prihodnjih dneh. Sledil je obrat "na trebuh", kar je ključno za Starshipovo spuščanje, saj...

Rocket Lab - Podjetje Rocket Lab je uspešno izvedlo šestnajsto izstrelitev rakete Electron; v vesolje je poneslo kopico satelitov in kovinskega palčka ter uspešno izvedlo testni spust prve stopnje rakete v morje.

V Rocket Labu, ameriškem raketnem podjetju novozelandskega porekla, so se hitro pobrali po julijskem neuspehu, ko je na trinajsti odpravi rakete Electron odpovedala druga stopnja. Že avgusta so se vrnili v vesolje, včerajšnja šestnajsta misija po vrsti pa je bila zopet nekaj posebnega, iz več razlogov. V zrak se je dvignila v petek, dobrih dvajset minut čez tretjo ponoči po našem času, iz osrednjega izstrelišča podjetja na Novi Zelandiji. S seboj je nosila trideset malih komunikacijskih in opazovalnih satelitov, pa tudi posebnega potnika, 3D-tiskanega palčka po imenu Gnome Chompski, kar sploh ni parodija na nekega zemljana s podobno zvenečim imenom. Uradno gre za preizkus odpornosti 3D-tiskanih titanovih zlitin na razmere v orbiti, toda v bistvu je palčkovo popotovanje v...

Space News - Včeraj popoldne so v SpaceXu isto potisno stopnjo rakete Falcon 9 uspešno uporabili še šestič in zopet izboljšali svoj rekord. Tako nadaljujejo z visokim tempom razvijanja ponovne uporabnosti, s katero so v preteklem desetletju že dodobra pretresli industrijo raketnih poletov.

Pozimi pred slabimi petimi leti je bilo, ko je SpaceXu uspelo nekaj impozantnega: brezhibno vrniti potisno stopnjo rakete Falcon 9 nazaj na Zemljo. Smisel takšnega početja ni (samo) v baletni eleganci pristajanja, temveč v nižanju stroškov spričo ponovne uporabe, zato je seveda posredi vprašanje, kolikokrat lahko takšno raketo zanesljivo vrnejo v orbito. Prvič so to storili na pomlad 2017, pred dvema mesecema in pol pa so isto raketo uspešno uporabili že petič. ("Uporaba" v tem primeru pomeni tako uspešen vzlet kot pristanek!) Točno ta potisna stopnja, s serijsko številko B1049 in obložena z vidno plastjo saj, se je v torek, ob pol petih popoldne po našem času, vnovič dvignila s ploščadi 40 v Cape Canaveralu...

Space - Poskus Indije, da bi postala četrta država, ki je kontrolirano pristala na Mesecu, se je očitno ponesrečil, saj so s pristajalnikom Vikram v fazi spusta izgubili povezavo.

Julija je proti Mesecu poletela indijska misija Čandrajan 2. Sestavljajo jo istoimenska orbitalna sonda, pristajalnik Vikram ter rover Pragjan. Indijci so nameravali s tem projektom postati četrta država - za ZDA, Rusijo in Kitajsko - ki bi mehko spustila napravo na naš naravni satelit. Pri tem so si zadali težjo nalogo od prejšnjih pristankov, saj so cilj postavili v bližino južnega pola, da bi tako lažje proučili zaloge (zamrznjene) vode, ki se tam nahajajo in bodo ključen vir za prihodnje stalne človeške postojanke.

Toda pristanek je po doslej zbranih podatkih očitno spodletel. Spust je

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...

Slo-Tech - Včerajšnji dan je bil za ljubitelje vesoljskih poletov še posebej razburljiv, saj smo videli dva pomembna dogodka. Prvi poskus pristanka zasebnega plovila na Mesečevi površini se je končal v razbitinah, saj je izraelski sondi Berešit med spustom odpovedal motor. Precej bolje je šlo SpaceXu, ki je ob drugem poletu rakete Falcon Heavy tokrat uspel pristati z vsemi tremi raketami prve stopnje.

Spomnimo: projekt sonde Berešit (hebrejsko za genezo) je izšel iz natečaja Google Lunar XPrize, ki se je lani razpletel brez zmagovalca, saj prav nihče od sodelujočih ni dosegel zastavljenih ciljev pristanka na Mesecu, navzlic baročnemu podaljševanju rokov. Izraelsko podjetje SpaceIL, ki je plovilo spočelo v navezi z Israel Aerospace Industries (IAI) in...

Slo-Tech - Težko pričakovana krstna izstrelitev težkonosilne rakete Falcon Heavy je v popolnosti uspela. Po začetni negotovosti, ko so morali zaradi bočnega vetra vzlet prestaviti za dobri dve uri, je ob 21.45 s ploščadi v Cape Canaveralu na Floridi poletela raketa Falcon Heavy. Gre za novo raketo z največjo nosilnostjo, v kateri so združili tri obstoječe rakete Falcon 9. Zgodovinski rekord pa ima seveda Saturn V. Vzlet so v živo prenašali po internetu, kjer si ga je ogledalo več sto tisoč ljudi.

SpaceX sicer vedno poskrbi za veliko publicitete, a to pot so bili upravičeno bahavi. Falcon Heavy lahko v nizko orbito prepelje 64 ton tovora, v geostacionarno orbito pa osem ton. Že od začetka razvoja imajo inženirji v mislih tudi...

Slo-Tech - Na Marsu je pristalo ali vanj treščilo že več človeških izdelkov, a vseeno je napoved SpaceX, da bodo do leta 2018 pristali na Marsu, izjemno smela in pomembna. Tja za zdaj ne nameravajo poslati nobenega astronavta, a bo šlo vseeno za pomemben mejnik, če bo Red Dragon (varianta plovila Dragon 2 z raketo Falcon Heavy) res pristal na Rdečem planetu. Projekt podpira in pri njem sodeluje tudi NASA.

SpaceX ni nikoli skrival, da jih zanima Mars. Izstrelitve satelitov in vožnja tovora na ISS sta že rutinska, v zadnjem času pa jim je uspelo na Zemljo uspešno vrniti prvo stopnjo rakete, in sicer tako na kopno kot na plavajočo ploščad. Elon Musk, izvršni direktor SpaceX, s primerno mero pompa pravi, da lahko Dragon 2 pristane kjerkoli v Osončju. Astronavti se v Dragon sicer lahko stlačijo, a tam je prostora kot v kakšnem...

Slo-Tech - SpaceX je včeraj proti mednarodni vesoljski postaji (ISS) izstrelil tovorno kapsulo Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. V petem poizkusu je SpaceX uspel doseči popolnoma kontroliran pristanek rakete na plavajoči ploščadi, kar odpira pot do raket, ki jih je mogoče uporabiti večkrat.

Rakete za enkratno uporabo so potratne, kar je bil tudi eden izmed razlogov za zaključek programa Space Shuttle. Brez stopenjskih raket v vesolje pač ne moremo, a lepo bi bilo, če bi lahko prve stopnje ponovno uporabili, za to pa morajo pristati v enem kosu. SpaceX razvija raketo Falcon 9, ki je sposobna tudi tega.

Prvi uspešen poskus je bila izstrelitev lanskega januarja, ko se je Falcon 9 na zemljo vrnil, a ne najbolj nadzorovano ("trd" pristanek...

Slo-Tech - Podjetje SpaceX, ki za NASO po pogodbi opravlja komercialni prevoz tovora na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), je pred nekaj minutami izgubilo raketo Falcon 9 v1.1 in posledično celotno misijo CRS-7. Približno poltretjo minuto po vzletu, ko je raketa dosegla točko največjega zračnega upora, jo je razneslo. Raketa Falcon 9 in plovilo Dragon sta v celoti uničena, misija CRS-7 pa neuspešna. SpaceX je začel analizo telemetričnih podatkov, na predvideno mesto padca v morje pa so že poslali preiskovalne ekipe, ki bodo skušale ugotoviti razlog za izgubo plovila.

Prvih šest misij CRS, s katerimi SpaceX vozi tovor na ISS, je bilo uspešnih. Program CRS, ki za SpaceX do konca prihodnjega obsega skupno 12 misij, je zato NASA podaljšala z razpisom za CRS 2 za obdobje v letih 2017-2024....

Space - SpaceX je včeraj izstrelil misijo CRS-6, s katero so v plovilu brez posadke Dragon na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prepeljali nekaj manjših satelitov (Arkyd 3 in Flock-1e) ter redne zaloge za obratovanje ISS in bivanje na njej, skupno dve toni tovora. Pomembnejši del misije pa je bil to pot tisti, ki ni šel na ISS, temveč se je vrnil na zemljo.

Sveti gral vesoljskih poletov so rakete za ponovno uporabo, kar pri stopenjskih raketah ni enostavno doseči. Da tovor pride v orbito, je treba prazne stopnje rakete odmetavati, pri čemer je lepo, če je povratek na Zemljo nadzorovan. To želi doseči Elon Musk v svojem podjetju SpaceX. Januarska izstrelitev CRS-5 z raketo Falcon 9 je šla po načrtih, le povratek rakete Falcon 9 se ni posrečil. Prvo stopnjo rakete bi morali...