vir: Ars Technica
Pozimi pred slabimi petimi leti je bilo, ko je SpaceXu uspelo nekaj impozantnega: brezhibno vrniti potisno stopnjo rakete Falcon 9 nazaj na Zemljo. Smisel takšnega početja ni (samo) v baletni eleganci pristajanja, temveč v nižanju stroškov spričo ponovne uporabe, zato je seveda posredi vprašanje, kolikokrat lahko takšno raketo zanesljivo vrnejo v orbito. Prvič so to storili na pomlad 2017, pred dvema mesecema in pol pa so isto raketo uspešno uporabili že petič. ("Uporaba" v tem primeru pomeni tako uspešen vzlet kot pristanek!) Točno ta potisna stopnja, s serijsko številko B1049 in obložena z vidno plastjo saj, se je v torek, ob pol petih popoldne po našem času, vnovič dvignila s ploščadi 40 v Cape Canaveralu in nato varno pristala na ladji Of course I still love you. Zato je seveda prva kandidatka, da jo izkoristijo še sedmič.
Ponovna raba vesoljske tehnike prinaša očitna tveganja: ob obremenitvah med poleti in v hladu vesolja se material nezadržno načenja, inženirji pa so naleteli še na dodatne kaprice, kot je bila napačna raba sredstva za čiščenje motorjev, kar je botrovalo marčnemu predčasnemu ugašanju enega od njih in posledični izgubi rakete - ki bi morala biti prva s petimi zarezami na rovašu - ob pristanku. Zato pri SpaceXu potisnike z "dolgo zgodovino" prvenstveno namenjajo izstreljevanju lastnih satelitov Starlink. Tokrat se je poleg 58 naprav te sorte vendarle pririnila tudi trojica opazovalnih satelitov SkySat firme Planet. Srednjeročni cilj načrtovalcev naj bi bila desetkratna raba istega potisnika ob zgolj enomesečnem ciklu med dvema izstrelitvama, zato jih čaka še dosti dela. Opazovalci pa se moramo natrenirati, da na počrnelih telesih raket prepoznavamo tudi njihove serijske številke. Trivia: rabljene tovorne obloge nosijo vidno označbo v obliki ladje.
