Kje kupiti original Windows 10

Seveda jo a ker ste funkcionalno nepismeni ali nočete videti kaj je napisano, seveda tudi niste zmožni narediti logične povezave med tem, da se OEM licenčni ključi popolnoma legalno prodajajo naprej, kar velja v Nemčiji in celotni EU, saj je pravna podlaga sodba EU in ne sodba nemškega sodišča.

Povezave med čem? Za povezavo rabiš dve stvari, ne eno.

Prodaja OEM ključev je legalna skupaj z računalnikom. To smo ugotovili že dolgo nazaj. Ti pa še kar ponavljaš svoje.

S sodbami se neumne pogodbe kot je ta skenslajo, ker ce sem jst placal SW, je to moja lastnina in mi nobena glupa EULA ne bo narekovala kaj bom jst z mojo lastnino pocel!

No in katere so te sodbe, ki skenslajo "glupe" EULA?

@Frizt, legalnost prodaja in kršitev licence sta dva POPOLNOMA različna pojma. Mi sedaj govorimo samo še o kršitvi licence (v delih ki se NE nanašajo na preprodajo), skratka od tu naprej je kakršnokoli omemba prodaje/preprodaje offtopic.

Prejšni post niti z besedo ne omenja vezanosti na hardware v licenci.

Fritz je 4. jan 2019 ob 10:18 izjavil:

Odstavek iz obrazložitve sodbe sodišča EU govori, da pogodbena določila, ki nadaljnjo prodajo programa prepovedujejo (npr. tako, da program povezujejo s točno določeno strojno opremo, podatkovnim nosilcem ipd.) ne veljajo, saj so v nasprotju s pravnim redom EU (tozadevne Direktive). Je pa treba za razumevanje bistva prebrati vsaj tisti daljši post, katerega sem prej prilepil, še bolje pa obe sodbi v celoti.

Da je temu tako pritrjuje tudi praksa podjetja Microsoft, ki ne problematizira prenos operacijskega sistema z OEM licenco iz ene strojne opreme v drugo, saj aktivacije Windows OS na novi strojni opremi ni možno opraviti brez izbrisa prejšnje povezave ključ-ID strojne opreme na MS strežniku za aktivacijo.

Če bi mi Microsoft to onemogočal, bi ga preprosto tožil in brez dvoma tožbo tudi dobil. Ergo je nakup OEM Windows ključev na eBayu, legalno in smiselno početje.

To si zelo prepričljivo napisal. In kaj sedaj? :)

Fritz je 4. jan 2019 ob 10:18 izjavil:

...npr. tako, da program povezujejo s točno določeno strojno opremo...

Te besede so tvoje, kje so te iste besede po angleško v tisti sodbi? Boldal jih nisi, jaz sem tudi sam celotno zadeve preletel, nisem našel.

darkolord je 4. jan 2019 ob 18:30 izjavil:

s prvo prodajo izčrpal svojo pravico distribuiranja. Nikjer in nikakor se pa nobena od sodb niti malo ne dotika pogojev, pod katerimi je to programsko opremo dovoljeno uporabljati (EULA).

Verjetno EULA_karkoli pač v njej piše, itak nihče ne zna angleško_ zgubi smisel, če s prvo prodajo izčrpaš pravico distribuiranja?

Niti slučajno ne deluje tako pravo. NIKAKOR ne moreš zaradi disklasifikacija nekaj členov karkoli sklepati o drugih členih, ki niso omenjeni.

Fritz je 5. jan 2019 ob 11:03 izjavil:

dovolj je že to, da sodna praksa v eni članici EU nedvoumno dovoljuje prodajo OEM ključev, kar bi MS in drugi založniki zagotovo izpodbili bodisi na nacionalni ravni ali na ravni EU, če bi za to imeli pravno podlago. Pa je nimajo.

Fritz, daj tole posreduj MS-tu in nam pozneje posreduj njihov odgovor.

Za EULA je enostavno:
- pisana v jeziku, katerega strokovnih terminov praktično nihče ne razume, tisti pa, ki pravi, da jih, si je sam kriv,
- EULA ne sme biti v nasprotju z nacionalnim pravom in pravom EU.

Tako si jaz predstavljam onkraj tistega, da me eula ne briga, ker mi MS očitno dovoli uporabo 5 EUR licence.

K0l1br1 je 5. jan 2019 ob 12:04 izjavil:

Za EULA je enostavno:
- pisana v jeziku, katerega strokovnih terminov praktično nihče ne razume, tisti pa, ki pravi, da jih, si je sam kriv,

Aha, nisi prebral sploh, ane?

Ne razumem, zakaj si potem sploh plačal? Z raznimi aktivatorji je zastonj ...

Mare2 je 5. jan 2019 ob 11:32 izjavil:

Fritz je 5. jan 2019 ob 11:03 izjavil:

dovolj je že to, da sodna praksa v eni članici EU nedvoumno dovoljuje prodajo OEM ključev, kar bi MS in drugi založniki zagotovo izpodbili bodisi na nacionalni ravni ali na ravni EU, če bi za to imeli pravno podlago. Pa je nimajo.

Fritz, daj tole posreduj MS-tu in nam pozneje posreduj njihov odgovor.

Zakaj bi se jaz s tem trudil, saj z MS in na eBay kupljenimi OEM ključi za 5 € nimam nobenih težav. MS mi daje vso podporo, ki jo potrebujem in mi na noben način ne omejuje uporabo programja aktiviranega s prej omenjenim ključem. Nisem jaz tisti, ki pravi da je to nemogoče, ilegalno, v nasprotju z EULA ipd. temveč so to drugi osebki v tej temi.

Vsakdo, ki meni, da temu ni tako, lahko sam preveri pri MS Slovenija npr. in nam posreduje dokaze in veljavne trditve.

darkolord je 5. jan 2019 ob 14:21 izjavil:

Če bi jih prodajal ali raztalal okoli bi se vseeno aktivirali in v popolnosti delovali. Pa se ti zdi, da bi s tem bilo vse OK?

MAK ključev ne moreš prodati ali razdeliti večim uporabnikom, ker sodišče EU pravi:

22 Družba Oracle za računalniške programe v postopku v glavni stvari ponuja skupinske licence za najmanj 25 uporabnikov na licenco. Podjetje, ki potrebuje licenco za 27 uporabnikov, mora torej pridobiti dve licenci.

23 Licenčne pogodbe družbe Oracle, ki se nanašajo na računalniške programe v postopku v glavni stvari, v rubriki „Podeljena pravica“ vsebujejo to določbo:

„S plačilom storitve imate izključno za interne poslovne namene časovno neomejeno, neizključno, neprenosljivo in brezplačno pravico do uporabe vseh proizvodov in storitev, ki jih družba Oracle razvije in vam jih na podlagi te pogodbe daje na voljo.“

24 Družba UsedSoft trži rabljene licence za računalniške programe, zlasti uporabniške licence, ki se nanašajo na računalniške programe družbe Oracle v postopku v glavni stvari. Zato pri strankah družbe Oracle pridobi te uporabniške licence oziroma del teh licenc, če se prvotno pridobljene licence nanašajo na število uporabnikov, ki presega potrebe prvotnega pridobitelja.

25 Družba UsedSoft je oktobra 2005 ponujala „posebno akcijo Oracle“, ob kateri je vabila k nakupu „že uporabljenih“ licenc za računalniške programe družbe Oracle v postopku v glavni stvari. Pri tem je navajala, da so vse licence „aktualne“, saj naj bi pogodba o vzdrževanju, ki jo je prvotni pridobitelj licence podpisal z družbo Oracle, še učinkovala, zakonitost prvotne prodaje pa naj bi bila potrjena z notarskim potrdilom.

26 Stranke družbe UsedSoft, ki še nimajo zadevnega računalniškega programa družbe Oracle, po pridobitvi takšne rabljene licence kopijo programa naložijo neposredno s spletnega mesta družbe Oracle. Družba UsedSoft strankam, ki ta računalniški program že imajo in dokupijo licence za dodatne uporabnike, da navodilo, naj računalniški program naložijo v delovne postaje teh uporabnikov.

27 Družba Oracle je pri Landgericht München I vložila tožbo, v kateri je predlagala, naj se družbi UsedSoft naloži opustitev ravnanj, navedenih v točkah od 24 do 26 te sodbe. Navedeno sodišče je predlogom družbe Oracle ugodilo. Pritožba, ki jo je družba UsedSoft vložila zoper to odločitev, je bila zavrnjena. Družba UsedSoft je nato pri Bundesgerichtshof vložila zahtevo za revizijo.

29 Rešitev spora o glavni stvari je po mnenju predložitvenega sodišča odvisna od tega, ali se lahko stranke družbe UsedSoft uspešno sklicujejo na člen 69d(1) UrhG, s katerim je bil člen 5(1) Direktive 2009/24 prenesen v nemško pravo.

43 Družba Oracle navaja, da ne prodaja kopij svojih računalniških programov, ki so predmet postopka v glavni stvari. V zvezi s tem pojasnjuje, da na svojem spletnem mestu strankam brezplačno daje na voljo kopijo zadevnega programa, ki jo te lahko naložijo. Stranke lahko tako naloženo kopijo uporabljajo le, če so z družbo Oracle sklenile licenčno pogodbo o uporabi. Taka licenca strankam družbe Oracle daje časovno neomejeno, neizključno in neprenosljivo pravico do uporabe zadevnega računalniškega programa. Po navedbah družbe Oracle pa niti brezplačno dajanje kopije na voljo niti sklenitev licenčne pogodbe o uporabi ne pomenita prenosa lastninskih upravičenj na tej kopiji.

44 V zvezi s tem je treba navesti, da naložitev kopije računalniškega programa in sklenitev licenčne pogodbe o uporabi v zvezi z njo pomenita nedeljivo celoto. Naložitev kopije računalniškega programa je namreč brez pomena, če je njen imetnik ne more uporabljati. Za pravno opredelitev je torej treba ti operaciji obravnavati skupaj (glej po analogiji sodbo z dne 6. maja 2010 v združenih zadevah Club Hotel Loutraki in drugi, C‑145/08 in C‑149/08, ZOdl., str. I‑4165, točki 48 in 49 in navedena sodna praksa).

46 V teh okoliščinah transakciji, navedeni v točki 44 te sodbe in v celoti preučeni, vključujeta prenos lastninske pravice na kopiji zadevnega računalniškega programa.

63 V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, bi omejitev uporabe načela izčrpanja pravice distribuiranja iz člena 4(2) Direktive 2009/24 zgolj na kopije računalniških programov, ki se prodajajo na materialnem nosilcu, imetniku avtorske pravice omogočila nadzorovati vsako nadaljnjo prodajo kopij, ki so bile naložene iz spleta, in ob vsaki nadaljnji prodaji zahtevati novo plačilo, čeprav mu je že prva prodaja zadevne kopije omogočila dobiti ustrezno plačilo. Taka omejitev nadaljnje prodaje kopij računalniških programov, naloženih iz spleta, bi presegla tisto, kar je nujno za ohranitev posebnega cilja zadevne intelektualne lastnine (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točki 105 in 106).

70 Prvotni pridobitelj, ki prodaja nadalje materialno ali nematerialno kopijo računalniškega programa, za katero je pravica distribuiranja, ki jo ima imetnik avtorske pravice, v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 izčrpana, mora, da ne bi kršil izključne pravice reproduciranja računalniškega programa, ki jo ima avtor tega programa in jo določa člen 4(1)(a) Direktive 2009/24, svojo kopijo ob nadaljnji prodaji takoj narediti neuporabno. V okoliščinah, kakršne so navedene v prejšnji točki, pa je stranka imetnika avtorske pravice še naprej uporabljala kopijo računalniškega programa, naloženega v njen strežnik, in je torej ni naredila neuporabno.

71 Poleg tega, tudi če pridobitelj dodatnih pravic do uporabe zadevnega računalniškega programa tega programa ne bi na novo naložil v svoj strežnik in ga tako ne bi na novo reproduciral, je treba ugotoviti, da se učinek izčrpanja pravice distribuiranja, določen v členu 4(2) Direktive 2009/24, nikakor ne bi raztezal na te pravice do uporabe. V takšnem primeru se namreč pridobitev dodatnih pravic do uporabe ne nanaša na kopijo, za katero je bila pravica distribuiranja izčrpana na podlagi navedene določbe. Njen namen je, nasprotno, zgolj omogočiti povečanje števila uporabnikov kopije, ki jo je pridobitelj dodatnih pravic že naložil v svoj strežnik.

72 Na podlagi zgoraj navedenega je treba na drugo predloženo vprašanje odgovoriti, da je člen 4(2) Direktive 2009/24 treba razlagati tako, da je pravica distribuiranja za kopijo računalniškega programa izčrpana, če je imetnik avtorske pravice, ki je dovolil, morda celo brezplačno, naložitev te kopije iz spleta na nosilec podatkov proti plačilu cene, ki mu omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je, podelil tudi pravico do časovno neomejene uporabe navedene kopije.

77 Opozoriti je treba tudi, da je v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 pravica distribuiranja imetnika avtorske pravice izčrpana, ko ta imetnik ali druga oseba z njegovim dovoljenjem v Uniji prvič proda kakršno koli kopijo, materialno ali nematerialno, svojega oziroma njegovega računalniškega programa. Torej na podlagi te določbe in kljub obstoju pogodbenih določb, ki prepovedujejo nadaljnji prenos, imetnik zadevne pravice ne more več nasprotovati nadaljnji prodaji te kopije.

78 Kot je razvidno iz točke 70 te sodbe, mora prvotni pridobitelj materialne ali nematerialne kopije računalniškega programa – za katero je pravica distribuiranja imetnika avtorske pravice v skladu členom 4(2) Direktive 2009/24 izčrpana – ki to kopijo prodaja nadalje, kopijo, ki jo je naložil v svoj računalnik, narediti neuporabno takoj, ko jo proda nadalje, da ne bi kršil izključne pravice imetnika avtorske pravice do reproduciranja njegovega računalniškega programa, določene v členu 4(1)(a) Direktive 2009/24.

79 Kakor pravilno navaja družba Oracle, se lahko preverjanje tega, ali se je taka kopija naredila neuporabno, izkaže za težavno. Vendar se imetnik avtorske pravice, ki distribuira kopije računalniškega programa, zapisane na materialnem nosilcu, kot je CD‑ROM ali DVD, spopada z enako težavo, saj lahko le stežka preveri, ali je prvotni pridobitelj ustvaril kopije računalniškega programa in te uporabljal tudi po tem, ko je svoj materialni nosilec prodal. Za rešitev te težave lahko distributer – „klasični“ ali „digitalni“ – uporabi tehnične varovalne ukrepe, kot so ključi za proizvod.

80 Ker imetnik avtorske pravice ne more nasprotovati nadaljnji prodaji kopije računalniškega programa, za katero je pravica distribuiranja navedenega imetnika v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 izčrpana, je treba ugotoviti, da se drugi in vsak nadaljnji pridobitelj te kopije šteje za „zakonitega pridobitelja“ te kopije v smislu člena 5(1) Direktive 2009/2004.

Lahko jih pa prodaš ali oddaš naprej enemu uporabniku (posamezniku ali podjetju), če pri sebi zbrišeš vse kopije programa naloženega s tem ključem. Določilo ne velja za Education, Home Use Program in podobne časovno omejene licence.

darkolord je 5. jan 2019 ob 14:21 izjavil:

Vsakdo, ki meni, da temu ni tako, lahko sam preveri pri MS Slovenija npr. in nam posreduje dokaze in veljavne trditve.

Lahko jaz to naredim, samo sem prepričan, da boš kljub njihovemu uradnemu odgovoru naprej trdil popolnoma isto.

Za začetek se lahko potrudiš pridobiti odgovor in šele, ko ga bomo videli, lahko preverimo ponujeno argumentacijo.

To ni v tolikšni meri moj problem, temveč je predvsem problem založnika.

79 Kakor pravilno navaja družba Oracle, se lahko preverjanje tega, ali se je taka kopija naredila neuporabno, izkaže za težavno. Vendar se imetnik avtorske pravice, ki distribuira kopije računalniškega programa, zapisane na materialnem nosilcu, kot je CD-ROM ali DVD, spopada z enako težavo, saj lahko le stežka preveri, ali je prvotni pridobitelj ustvaril kopije računalniškega programa in te uporabljal tudi po tem, ko je svoj materialni nosilec prodal. Za rešitev te težave lahko distributer - ,,klasični" ali ,,digitalni" - uporabi tehnične varovalne ukrepe, kot so ključi za proizvod.

Jaz izhajam iz tega, da sem dobil enoznačen ključ s časovno neomejeno možnostjo uporabe, za kar sem dobil izstavljen tudi račun. Dokler reč brezhibno deluje in se posodablja, je morebitna zloraba MAK ključev problem Microsofta. Mi smo seveda govorili predvsem o OEM ključih, katerih prodaja je nesporna.

ta izjava pa zmaga

BivšiUser2 je 6. jan 2019 ob 14:28 izjavil:

ta izjava pa zmaga

Tu je smesna samo tvoja izjava

Mi lahko nekdo pove kje se downloada original od Microsofta Windows 10 PRO ?
Kajti malce so spremenili zadeve in ne najdem kje potegniti dol PROFESSIONAL verzijo.

Našel sem samo Media Creation Tool na njihovi strani, pridem tudi do ISO, samo ali je to PRO ker nikjer ne piše predvidevam da ni PRO ?

Hvala

Izbereš edition pri instalaciji, čez nekaj časa pa vneseš kodo ali kaj.

Zdravo. Zanima me, kje bi lahko ugodno dobil w10 pro key?

MaticKregar je 3. jan 2021 ob 12:50 izjavil:

Zdravo. Zanima me, kje bi lahko ugodno dobil w10 pro key?

Ebay 10€

A je Microsoft v Sloveniji že kdaj sodno preganjal fizično osebo zaradi nelegalnih Operacíjski sistema: microsoft windows ali microsoft office?