Največja poravnava zaradi nelegalne programske opreme v Sloveniji vredna 30.000 evrov

techfreak :) je 15. mar 2013 ob 19:35 izjavil:

Seveda so imeli dražje programe, je pa res da verjetno WinZip in podobni shareware programi predstavljajo večino kršitev.

Teoretično je dovolj (glede na podatke s članka), da sta jim manjkali samo dve licenci za čisto običajen AutoCAD. Take firme pogosto rabijo 10 ali celo 20 licenc in potem hitro pride do ovinkarjenja in šparanja. Pri operacijskem sistemu in officih se skoraj nikoli ne špara, ker pridejo poceni zraven računalnika.

sidd je 16. mar 2013 ob 01:58 izjavil:

Definitivno se splača bit programer pa dealer za takle software!

Definitivno se splača v Foxconnu iPhone sestavljat.

Oberyn je 15. mar 2013 ob 16:13 izjavil:

Dejte no mir z winzip pa trial sw. BSA zastopa samo interese svojih članov. Ti so
Adobe Systems, Apple Inc., Autodesk, Aveva, AVG Technologies, Bentley Systems, CA Technologies, CNC Software/Mastercam, Compuware, Corel, Dell, Intel, Intuit, McAfee, Microsoft, Minitab, Oracle, Progress Software, Parametric Technology Corporation, Quark, Quest Software, Rosetta Stone, Siemens PLM Software, SolidWorks, Sybase, Symantec, TechSmith, MathWorks.

WinZip je v lasti Corel, tak da ... ti daj mir.

Eno vprašanje: če so zdaj plačali kazen, ali to pomeni, da lahko naprej uporabljajo nelegalno programsko opremo, saj so zdaj že plačali?

opeter je 16. mar 2013 ob 09:49 izjavil:

Oberyn je 15. mar 2013 ob 16:13 izjavil:

Dejte no mir z winzip pa trial sw. BSA zastopa samo interese svojih članov. Ti so
Adobe Systems, Apple Inc., Autodesk, Aveva, AVG Technologies, Bentley Systems, CA Technologies, CNC Software/Mastercam, Compuware, Corel, Dell, Intel, Intuit, McAfee, Microsoft, Minitab, Oracle, Progress Software, Parametric Technology Corporation, Quark, Quest Software, Rosetta Stone, Siemens PLM Software, SolidWorks, Sybase, Symantec, TechSmith, MathWorks.

WinZip je v lasti Corel, tak da ... ti daj mir.

Ja, to smo do sedaj že odkrili. Tudi smo že 15x prišli do tega, da winzip (karkoli že to je) sploh ni noben faktor v tej zgodbi.
V bistvu je eno filozofsko vprašanje, kako pride do tega, da je winzip (karkoli že to je) najboj intenzivno obravnavan predmet v zgodbi, ki winzipa sploh ne vsebuje. Mogoče bi Žižek iz tega še knjigo napisal.

Matthai mogoče na vašem resorju, drugje pa ziher ne.

V bistvu je eno filozofsko vprašanje, kako pride do tega, da je winzip (karkoli že to je) najboj intenzivno obravnavan predmet v zgodbi, ki winzipa sploh ne vsebuje.

Saj je jasno - novica je napisana v tendencioznem slo-techovskem slogu - veliki biznis se z drago plačanimi odvetniki znova spravlja na nedolžne male uporabnike, ki so pozabili odstraniti neplačan Winzip.

Pač dvojna morala - če firma utaji za 50 jurjev davkov ali 3 mesece ne plača delavcem prispevkov, jo pribijajo na križ, če ukrade za 50 jurjev programske opreme, brez katere bi lahko kar zaključila z delom, je pa to komaj omembe vreden prekršek, majhna površnost.

O.

sidd je 16. mar 2013 ob 11:02 izjavil:

Oseba odgovorna za tole kar hitro leti iz podjetja, ali kako drugače odgovarja. Brez skrbi. V kolikor pa so bile nelegalne licence naložene z vednostjo/zahtevo direktorja (tudi pogosta praksa, žal), pa seveda ne odgovarja noben, saj direktor, ki je pri privat firmah ponavadi tudi lastnik, sam plača kazen.

Se pravi je isto kot pri državi. Če vodilni ljudje kradejo, so v kazenskih postopkih ali utajijo premoženje, se ne zgodi nič.

sidd je 16. mar 2013 ob 11:02 izjavil:

Matthai, upam da je v JU in državnih firmah to bolje porihtano.

Načeloma je, je pa res, da so zadeve sistemsko urejene (MS krovna pogodba,...).

sidd je 16. mar 2013 ob 11:02 izjavil:

Sicer pa brezplačne alternative? Za 2d autocad, se še najde kaj. Za recimo resen surface modeling ali pa resen PDM system, kakšen resen paket za CAE (abaqus, dyna, nastran,...) pa brezplačne alternative pozabi. Če recimo delaš za bmw, audi, hočejo met francoza al pa nemca (nx, catia).

Zelo preprosto je. Če boš z nekim softwerom zaslužil milijon, ne sme biti problem odšteti 10k za licenco.

Obstaja pa tudi možnost, da investiraš v razvoj odprtokodne opreme. Za 30k bi se dalo marsikaj razviti. Stvar poslovne odločitve in daljnovidnosti.

Problem je, da mnogo IT-jevcev - tudi v privat sektorju - pač ne spremlja stroke in za mnoge alternative niti ne vedo. Ali pa so preprosto preleni za izobraževanje in direktorja "naserjejo", da ni alternativ.

Okapi je 16. mar 2013 ob 11:44 izjavil:

Pač dvojna morala - če firma utaji za 50 jurjev davkov ali 3 mesece ne plača delavcem prispevkov, jo pribijajo na križ, če ukrade za 50 jurjev programske opreme, brez katere bi lahko kar zaključila z delom, je pa to komaj omembe vreden prekršek, majhna površnost.

Tako je. Ta dvojna morala mi gre na k*. Ali pošteno plačaj licenco, ali pa uporabi odprtokodno alternativo. Kraja je pa kraja.

Ne bo držalo. Očitno ne poznaš odprtokodnih projektov. Izbereš pač projekt, ki je že precej razvit in potem plačuješ za posamezne "bonbončke".

Je pa res, da slovenske IT firme, ki se mastijo pri državnem koritu, za ta denar niti trznejo ne.

Pa še tole. Govoriti o kao strašnem problemu združljivosti MS Worda z ostalimi produkti kaže na sramotno nepoznavanje področja. Za navadno podjetje je POPOLNOMA VSEENO, če bo ena črta v dopisu pol pike zamaknjena.

Druga stvar je seveda, če govorimo o tiskarni ali DTP podjetju. Tam jim Word lahko predstavlja ključen produkt, in če ga ne zmorejo kupit, naj pač zaprejo firmo.

nekikr je 16. mar 2013 ob 12:36 izjavil:

Če je govora o teh posebnih programih, potem za 30k€ ne boš dobil nič. Tisto kar se gredo garažarji je druga stvar, ampak resnih stvari za tako malo denarja ne boš dobil (ali dokupil funkcionalnost).

Še enkrat.

Če govorimo o AutoCAD alternativah, potem to načeloma drži. Čeprav obstajajo zelo kvalitetne odprtokodne CAD alternative, ki so menda celo boljše kot uveljavljeni lastniški programi - vsaj tako mi pravi bratranec, ki živi od tega področja.

Za določen drug software pa to ne drži. Recimo spominjam se, da je bil pred leti menda eden glavnih očitkov GIMPu, da ne podpira RAW formatov... Sprogramirati podporo za RAW format je po mojem mnenju mogoče za par 1000 EUR. Seveda če ta denar damo obstoječemu (tujemu) odprtokodnemu razvijalcu, ne pa požrešni IT firmi.

Je pa seveda problem, ker za ta denar bodo ta bonbonček dobili vsi... slovenska mentaliteta pa takšne radodarnosti ne prenese.

Tako boleče nerazumevanje stroškov razvoja programske opreme, kot ga kažeš ti Matthai, je razlog zakaj je še vedno toliko OSS programske opreme izjemno nekvalitetne in dokaj neuporabne v profesionalne namene.

"Par 1000EUR" ti niti profesionalne specifikacije ne kupi.

Okapi je 16. mar 2013 ob 12:39 izjavil:

To je najbolj lame izgovor od vseh možnih. Z raznimi Open Offici in Google Docsi se da narediti praktično vse, za kar ljudje sicer plačujejo (ali kradejo) MS Office. Vključno z dovolj dobro izmenljivostjo v obe smeri.
O.

Niti ne.

Če 1x zgubiš en dan z nekim sranjem, potem so licence poceni v primerjavi z izgubljenim dnevom ...

Sicer je pa lahko MS Office 6 mesecev zastonj ...

Seveda vsak normalen ve da takih zadev ni ...

In včasih so brezplačne zadeve dolgoročno dražje od vseh zastonjskih ...

Kar poglej za primer poroko ... Če gremo že primerjat jabolka in hruške.

Mavrik je 16. mar 2013 ob 12:51 izjavil:

Tako boleče nerazumevanje stroškov razvoja programske opreme, kot ga kažeš ti Matthai, je razlog zakaj je še vedno toliko OSS programske opreme izjemno nekvalitetne in dokaj neuporabne v profesionalne namene.
"Par 1000EUR" ti niti profesionalne specifikacije ne kupi.

Hm, ali ni ravno Matthai spravil skupaj en program, v par tednih in med službenim časom (torej za mesečno plačo), za kakršnega bi katera od slo it firm brez sramu državi računala ene pol milijončka, trajalo bi pa kakšno leto?

Mavrik je 16. mar 2013 ob 12:51 izjavil:

Tako boleče nerazumevanje stroškov razvoja programske opreme, kot ga kažeš ti Matthai, je razlog zakaj je še vedno toliko OSS programske opreme izjemno nekvalitetne in dokaj neuporabne v profesionalne namene.

"Par 1000EUR" ti niti profesionalne specifikacije ne kupi.

OSS oprema seveda je kvalitetna in se uporablja v profesionalne namene. Imaš pa tudi nekvalitetno opremo - v obeh svetovih.

Bom pa dal konkreten primer. PSPP, je že razmeroma izdelan program. Nima pa še vseh potrebnih funkcij (v primerjavi s sicer svinjsko dragim SPSS). Pred par leti je nekdo ugotovil, da ima PSPP kljub temu vse, kar rabi on, nima pa nekega modula za regresijsko analizo.

Postavile so se tri možnosti:
a) kupi drag SPSS
b) ponudi razvijalcu jurja in dobi željeni feature v mesecu ali dveh / dobi programerja, ki bo to naredil
c) počaka, da se bo razvijalec spomnil in to sam naredil (ocena je bila kakšno leto)

Po tvoje je verjetno najbolje, da kupi SPSS...?

In še enkrat - govorimo o izdelanih in dobro zastavljenih OSS programih, ki pa jim manjka funkcija ali dve, ki ju potrebujemo.

poweroff je 16. mar 2013 ob 15:22 izjavil:

OSS oprema seveda je kvalitetna in se uporablja v profesionalne namene. Imaš pa tudi nekvalitetno opremo - v obeh svetovih.

Bom pa dal konkreten primer. PSPP, je že razmeroma izdelan program. Nima pa še vseh potrebnih funkcij (v primerjavi s sicer svinjsko dragim SPSS). Pred par leti je nekdo ugotovil, da ima PSPP kljub temu vse, kar rabi on, nima pa nekega modula za regresijsko analizo.

Postavile so se tri možnosti:
a) kupi drag SPSS
b) ponudi razvijalcu jurja in dobi željeni feature v mesecu ali dveh / dobi programerja, ki bo to naredil
c) počaka, da se bo razvijalec spomnil in to sam naredil (ocena je bila kakšno leto)

Po tvoje je verjetno najbolje, da kupi SPSS...?

In še enkrat - govorimo o izdelanih in dobro zastavljenih OSS programih, ki pa jim manjka funkcija ali dve, ki ju potrebujemo.

Ne vem kaj ma cel tvoj roman o SPSS z dejstvom, da za "jurja" ne dobiš niti pol mesca delovnih dni inženirja na kateremkoli normalnem projektu. Samo oris zahtev, zato da bo tvoj PSPP (ali LibeOffice, ali karkoli) podprl nov vhodni ali izhodni format bo zahteval vsaj dva tedna dela pa boš že zdavnaj preko "jurja". Da dejanskega dela in testiranja in releasa niti ne omenjam. "Par jurjev" ti kupi spletno stran s predstavitvijo s.p. Odprtokodni (in komercialni) projekti o katerih ti govoriš so požrli bistveno večmestne številke denarja.

Tako da prosim ne nakladaj z nekimi zlaganimi ocenami o novih featurjih v velikih programskih paketih, ker je to popolna laž, ki lahko izhaja samo z
a.) neznanja ali
b.) želji po "zlažimo se s stroški in potem potegnimo miljon z aneksi" načinom dela

S katere točke govoriš ti?

S katere točke govoriš ti?

No, tu je še tretja možnost - v državni službi programiram proste programe med službenim časom in sem zadovoljen z malim.
Pa četrta - sem študent, programiram iz veselja (in da si naberem izkušenj in reference) in bi naredil tudi zastonj, če mi plačaš jurja, pa še toliko bolje.

O.

Okapi je 16. mar 2013 ob 16:21 izjavil:

Pa četrta - sem študent, programiram iz veselja (in da si naberem izkušenj in reference) in bi naredil tudi zastonj, če mi plačaš jurja, pa še toliko bolje.

O.

Ja, samo taki ljudje v večini ti lahko porihtajo prevod, mal vmesnika in kake malenkosti. Ko pa rabiš nekoga da ti podpre recimo RAW v aplikaciji, spiše nov algoritem za filtriranje slik in kake podobne stvari pa se zna dosti hitro zgoditi da moraš koga precej drago plačati.

OSS kar lepo dohaja in na nekaterih področjih celo prehiteva zaprtokodne zadeve. Lep primer so GIS rešitve kjer je tisti, ki gre danes zadeve postavljati na zaprtokodnih rešitvah na zelo tankem ledu.

Lepo, samo kako je to povezano s firmami, ki morajo plačati po par 10k€ za licence profesionalne programske opreme z drugih področij?

Kot programer, ki ima za sabo napisanih že vsaj miljon vrstic kode, se s kaznimi strinjam. Mogoče bi morale biti še višje in pregledi še bolj pogosti. Če firma hoče programe uporabljat naj jih kupi ali pa si naj jih sama naredi.

V znak spoštovanja do avtorske kode imam vse na računalniku legalno in uradno kupljeno ali pa je zastonj. Seveda dam za vsako zastonjsko zadevo tudi kakšno donacijo, ker vem koliko se je potrebno za vsako stvar potrudit.

Gandalfar je 16. mar 2013 ob 20:40 izjavil:

Oberyn je 15. mar 2013 ob 23:15 izjavil:

Gandalfar je 15. mar 2013 ob 22:33 izjavil:

ja sam kaj ima inspektor s tem? To je stvar pogodbe in te naj WinZip civilno tozi, ce misli da mu moras dat tistih 25 USD.

Ja saj to se zgodi. WinZip oz Corel oz. BSA v njegovem imenu te civilno toži, potem se pa zdilaš, da malo ceneje skozi prideš. Oni tudi malo zdilajo, ker od firme v stečaju ne bi dobili pa nič.

Kako pa BSA ve, da si imel ti 'nelegalen' WinZip? A to pise v kaksnem zapisniku inspektorja? A so skupaj z inspektorjem pregledovali?

TIRS jih obvesti, predpostavljam. Glej post od PaX_MaN-a malo višje, je pokazal verjetno pravno podlago. V inšpekcijskem pregledu pride na dan dokaz, BSA sama nima moči tega zbezati na svetlo. Ko si globo od TIRSa plačal, si pa s tem tudi že priznal krivdo, tako da v civilnem postopku pozneje nimaš nekih šans, bi rekel. Zato se ponavadi poravnajo brez sodnije.

KSZ. Kaj pa če tržni inšpektor najde virus ... kakšna je licenca za virus?

Sicer pa tržnega inšpektorja bolj malo skrbi, v kakšnem razmerju sta Corel in preiskovanec. Njegova glavna naloga je, da zagotovi, da preiskovanec ni v neupravičeni prednosti pred konkurenco.

Lahko se je iti free projekte ko si prej služil in zaslužil mastne denarce ...

Ko moraš pa preživet, pa delaš za denar. Pač realnost.

Sam bi zelo rad sodeloval pri kakem free projektu, pa mi finančna situacija ne dopušča.

Sam bi zelo rad sodeloval pri kakem free projektu, pa mi finančna situacija ne dopušča.

Kot je omenil opeter, če moraš delati 12+ ur na dan, da se preživiš, in ti zato ne ostane nič prostega časa za stvari, ki bi jih še rad počel, potem morda nisi izbral pravega poklica.

O.

Hayabusa je 17. mar 2013 ob 12:26 izjavil:

Potemtakem 3/4 Japoncev ni izbralo pravega poklica.
Okapijypelogicpress

Japan enacts an 8-hour work day and 40-hour work week (44 hours in specified workplace). The overtime hour limits are: 15hours in a week, 27 hours in two weeks, 43 hours in four weeks, 45 hours in a month, 81 hours in two months and 120 hours in three months.
Ane? Jaz delam več pa mi nič ne fali.