Kje kupiti original Windows 10

Zadeva je siva, ampak za fizično osebo čisto kul in bv preplačevati. Hell, še v firmi z 200 kompi je bilo podobno vse skupaj aktivirano, pa je mojster inšpektor bil happy ko je videl samo račun za nekih xy licenc, da smo cca. tam-tam kot mora biti. Serverji pa 100% legit.

Fritz, joj no. Sem prilepil kupček direkt iz oglasa. Za pet dolarjev kupiš RAČUNALNIK (sicer pokvarjen) s pripadajočo licenco.

Prodaja pokvarjenega računalnika z licenco vred je popolnoma legalna. Uporaba tudi. Ni pa legalna uporaba SAMO licence, ki si jo kupil skupaj z računalnikom, na drugem računalniku.

In pravni red EU ne prepoveduje, da je licenca vezana na strojno opremo.

To kar si ti citiral velja za nekaj kar se prodaja na CDju in DVDju - kje maš ti CDje in DVDje pri OEM Windowsih?

Vse kar ta del pravi je to, da ti MS ne sme preprečiti prodaje fizičnega medija.

Fritz je 2. jan 2019 ob 15:21 izjavil:

darkolord je 2. jan 2019 ob 15:17 izjavil:

In pravni red EU ne prepoveduje, da je licenca vezana na strojno opremo.

Lej, bom še enkrat..mogoče bo tokrat res prijelo:

a copy of that program on a material medium, such as a CD-ROM or a DVD-ROM, accompanied by an unlimited licence for the use of that program, can no longer oppose the resale of that copy by the initial acquirer or subsequent acquirers of that copy, notwithstanding the existence of contractual terms prohibiting any further transfer

Pravni red EU je nad protipravno pogodbo, ki ti jo vsiljuje MS.

Ko sem že prej omenil cheap MS Office:
https://cfocussoftware.com/office-365-g...

Ziher je nelegalno. Mora biti, ker je prepoceni

Piše unlimited licence kar pa OEM licenca ni

Mavrik je 2. jan 2019 ob 15:23 izjavil:

To kar si ti citiral velja za nekaj kar se prodaja na CDju in DVDju - kje maš ti CDje in DVDje pri OEM Windowsih?

Vse kar ta del pravi je to, da ti MS ne sme preprečiti prodaje fizičnega medija.

Imaš hard disk ali drugo spominsko enoto v računalniku.

OK, vrnimo se na sodbo...

The Court has already held that the term ‘sale’ in that provision, which must be given a broad interpretation, encompasses all forms of marketing of a copy of a computer program characterised by the grant of a right to use that copy, for an unlimited period, in return for payment of a fee designed to enable the copyright holder to obtain a remuneration corresponding to the economic value of that copy (see, to that effect, judgment of 3 July 2012, UsedSoft, C‑128/11, EU:C:2012:407, paragraph 49).

Zdaj mi pa povejte, če se motim...MS proda bulk licenc proizvajalcu, ki te licence potem prodaja skupaj z računalniki. Ko si kupil tak računalnik, si kupil tudi nameščen OS. Ne smeš prodajati kopij tega OS-a drugim osebam, lahko pa prodaš računalnik skupaj z OS-om ali OS kot tak, vendar ga v tem primeru ne smeš več uporabljati (MS strežnik tako ali tako ne dovoli več kopij z enakim ključem, razen če gre za kakšne enterprise licence).

meni ni treba imam FPP licenco

Ja ta pravna luknja je pomoje solid, da prodaš OEM licenco skupaj z pokvarjenim računalnikom. Ampak a ti dobiš računalnik za teh 5EUR po pošti vključen? Ne, ergo ni ok, OEM licenca je legalna samo za ta računalnik, ti bi ga moral popravit, NE moreš je prenesti na drug računalnik.

Poleg tega nič bat da je glavnina teh OEM ključev ukradenih in je ta disclaimer zgolj za izgovor.

Tako kot darkolord pravi.
Microsoft je license agreemente ze popravil, da odrazajo odlocbo sodisca. Je pa sodba govorila o tem, ali lahko proizvajalec softwarea omejuje prodajo ali ne, o OEM ni bilo niti besede.
OEM licenca je vezana na specificen racunalnik. Lastnik OEM licence jo lahko proda, ti pa je na drugem racunalniku ne smes uporabit, ne da bi krsil pogoje uporabe.
Bi pa denimo lahko prek takega kanala kupil FPP licenco, ki je prenosljiva in ni vezana na racunalnik. Tako licenco sedaj na podlagi odlocbe sodisca lastnik lahko proda naprej (in jo odstrani s svojega racunalnika), ti pa jo kot kupec lahko namestis na drugem racunalniku v skladu s pogoji uporabe.

To, ali Windowsi, ki krsijo pogoje uporabe, delujejo ali ne oz. ali so originalni ali ne, pa so nerelevantne stvari. Ukraden Audi je se vedno originalen in dela.

ziga1990 je 2. jan 2019 ob 15:07 izjavil:

^^ res samo jaz ne smatram Windowsov kupljenih na Ebay-u kot original in noben nebo me prepričal da so delajo ja samo niso pa original

Na ebayu windowsov ne kupuiš, o čem ti to?

Kaj tale je tista ista licenčna pogodba, ki nasprotuje pravu EU (npr. prostemu trgu)?
edit: V glavnem MS, _ki bo pa ja vedu_, ne dela problemov z aktivacijo win 10, medtem ko pri piratskih začne težiti. Kjer ni tožnika, ni sodnika, amen.

darkolord je 2. jan 2019 ob 17:13 izjavil:

Dragi je 2. jan 2019 ob 17:05 izjavil:

Si naredis licenco vezano na microsoft racun in je zaradi tega prenosljiva. to NI piratstvo saj ti novo serijsko dodeli MS.

Seveda je piratstvo. Licenčna pogodba ne dovoljuje nadgradnje nelicenčne namestitve.

Porabi se lahko genericne kode, ki so od MSja, ali pa original serijsko oem od win 7/8, ki jo ima ze zraven pri nakupu. Torej je legalno.

Bom še enkrat za funkcionalno nepismene...MS EULA ni nad evropskim pravnim redom. EU sodišče ne razlikuje med OEM ali retail OS-om ali kakšnim drugim programom. Vse kar se kupi, se lahko proda naprej. Pika.

Zadeva ni lokalizirana na Nemčijo, ker se je nemško sodišče pri tožbi Adobeja sklicevalo na sodbo sodišča EU, torej bo enak rezultat v katerikoli državi EU. Če bi pa slučajno bil drugačen, bi se takšno sodbo dalo brez težav ovreči na sodišču EU.

Sicer pa ne mislim prepričevati prepričanih. Če mislite, da je tako prav, kar naprej. Jaz vem zase in za vrsto ljudi, katerim sem pomagal pri nakupu in vzdrževanju računalnika, da že od Win 8 naprej (torej bo šlo za kakšnih 10 let), kupujem Windows, MS Office in ESET licence na eBayu, od preverjenih prodajalcev in razen dveh nedelujočih ključev, ki so mi jih prodajalci takoj nadomestili z delujočimi, nisem imel nobenih težav. Vsi ključi so bili uspešno aktivirani in noben ni bil nikoli blacklistan ali kaj podobnega. Vmes je bilo tudi nekaj nadgradenj z zamenjavo MB/CPU/RAM kompleta in MS podpora je brez kakršnihkoli težav izbrisala prejšnji HW ID na njihovem strežniku in dovolila aktivacijo inštalacije na novi strojni opremi (rešeno po telefonu, preko številke, ki jo ponudijo winsi, ko rešuješ 'težave' z aktivacijo).

Torej, moje večletne izkušnje z več deset ključi so več kot pozitivne. Če pa kdo misli, da je edino zveličavno plačati 100+ € za Windows OS za domačo uporabo - le pogumno naprej

A lahko kdo od vas poda kakšno povezavo na relevanten članek, ki potrjuje vaše navedbe. Ali pa na ustrezen odstavek sodbe?

Čisto tako me zanima, zakaj MS tega ne uveljavlja, čeprav bi po vašem lahko.

Še vedno isti odstavek pastaš, in še vedno (kako nenavadno!?) se ne tiče tega, o čimer se pogovarjamo.

Preberi Lonsargov prispevek še enkrat.

Sodba se nanaša na to, da so založniki trdili, da licence ne smeš prodati naprej, ker ni tvoja.

V zvezi sodbo Nemškega sodišča je Microsoft ustrezno spremenil EULA - seveda samo za Nemčijo.

Prvič vidiš, da nekdo ne podpira uporabe nelegalne programske opreme?

Dejva se tko zmenit, pa boš malo zaslužil - ti kupiš licence na ebayu, jaz (moja firma) pa jih od tebe odkupim za 3x ceno s kupoprodajno pogodbo (ali računom)? Pri naslednjem preverjanju licenčne skladnosti bom pa pokazal tole tvojo pogodbo. A si za? Easy money ...

Že več desetkrat omenjeno - prodaja je legalna, uporaba (na tak način kot to ti počneš) pa ne.

bauci je 31. dec 2018 ob 13:13 izjavil:

Odločil sem se, da bom kupil originalne Windows 10 Home 64. Rad bi imel verzijo, ki se ne zaklene na računalnik ampak je licenca na lastnika (razumel sem, da obstaja tudi taka verzija).
Ali mi lahko kdo svetuje kje lahko ugodno kupim tako verzijo na USB ključku?
Če je licenca na lastnika ali to pomeni, da se lahko inštalira samo na en računalnik ali na več?

Kupiš na micrsoft spletni strani?

ali pa poiščeš nekoga, ki je še na faksu in jo pridobi preko dreamsparka ;)

Ne vem, zakaj taka debata in očitki drug drugemu. Pač ima vsak svoje mnenje. Baje je to dovoljeno imeti tudi v letu 2019.

ziga1990 je 1. jan 2019 ob 19:28 izjavil:

lol 5€ in legit kar domišljaj si

http://itamchannel.com/legality-of-resa...

Gre za zadevo da so licence iz ebaya za 5e popolnoma legit.

Ce ti kdo proda napacno ti windowsi recejo da je napacna in kliknes na paypalu in dobis denar nazaj.

Truga je 3. jan 2019 ob 16:03 izjavil:

Gre za zadevo da so licence iz ebaya za 5e popolnoma legit.

Ce ti kdo proda napacno ti windowsi recejo da je napacna in kliknes na paypalu in dobis denar nazaj.

Legit so v takšni meri, da delujejo. Ampak to ni dovolj.

darkolord je 3. jan 2019 ob 08:45 izjavil:

Še vedno isti odstavek pastaš, in še vedno (kako nenavadno!?) se ne tiče tega, o čimer se pogovarjamo.

Preberi Lonsargov prispevek še enkrat.

Sodba se nanaša na to, da so založniki trdili, da licence ne smeš prodati naprej, ker ni tvoja.

V zvezi sodbo Nemškega sodišča je Microsoft ustrezno spremenil EULA - seveda samo za Nemčijo.

To, da se ne tiče tega o čem se pogovarjamo si seveda domišljaš, ker ne ustreza tvojim predstavam. Prilepil sem isti odstavek, ker dodatno pojasnjuje sodbo C128/11 iz leta 2012 a ker nekaterim ni do tega, da bi reč sami pogledali in se prepričali, bodo seveda nadaljevali z zavajanjem.

Celoten tekst je tukaj:
http://curia.europa.eu/juris/document/d...

Odločitev:
Člen 4(2) Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov je treba razlagati tako, da je pravica distribuiranja za kopijo računalniškega programa izčrpana, če je imetnik avtorske pravice, ki je dovolil, morda celo brezplačno, naložitev te kopije iz spleta na nosilec podatkov proti plačilu cene, ki mu omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je, podelil tudi pravico do časovno neomejene uporabe navedene kopije.

Člena 4(2) in 5(1) Direktive 2009/24 je treba razlagati tako, da se lahko v primeru nadaljnje prodaje licence za uporabo, ki zajema nadaljnjo prodajo kopije računalniškega programa, naložene s spletnega mesta imetnika avtorske pravice, in ki jo je ta imetnik prvotno podelil prvemu pridobitelju za nedoločen čas in proti plačilu cene, ki imetniku omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti navedene kopije njegovega dela, drugi in vsak nadaljnji pridobitelj te licence sklicujeta na izčrpanje pravice distribuiranja iz člena 4(2) te direktive, zaradi česar jih je mogoče šteti za zakonite pridobitelje kopije računalniškega programa v smislu člena 5(1) navedene direktive in lahko uveljavljajo pravico distribuiranja iz zadnjenavedene določbe.

Bistvo:
(28) Avtorsko‑pravno varstvo pravic po tej direktivi vključuje izključno pravico nadzora distribuiranja dela, utelešenega v materialnem predmetu. Prva prodaja izvirnika ali primerkov dela s strani imetnika pravice ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora nadaljnje prodaje tega predmeta v Skupnosti. Ta pravica se ne sme izčrpati za izvirnik ali primerek, ki ga proda zunaj Skupnosti imetnik pravic ali z njegovim privoljenjem. Najemno pravico in pravico posojanja za avtorje vzpostavlja Direktiva 92/100/ES. Pravica distribuiranja, ki jo zagotavlja ta direktiva, ne vpliva na določbe v zvezi z najemno pravico in pravico posojanja, ki ju vsebuje Poglavje I navedene direktive.

21 Družba Oracle distribuira računalniške programe v postopku v glavni stvari, in sicer programsko opremo za podatkovne baze, v 85 % primerov s prenosom podatkov po internetu. Stranka kopijo programa prenese v računalnik s spletnega mesta družbe Oracle. Gre za računalniške programe, ki delujejo po modelu „odjemalec/strežnik“. Pravica do uporabe takšnega programa, ki se podeli z licenčno pogodbo, obsega pravico do trajnega shranjevanja kopije tega programa v strežniku in do tega, da se določenemu številu uporabnikov zagotovi dostop z naložitvijo v delovni pomnilnik svoje delovne postaje. V okviru pogodbe o vzdrževanju se lahko posodobljene različice zadevnega računalniškega programa („updates“) in programov, ki so namenjeni odpravljanju napak („patches“), naložijo s spletnega mesta družbe Oracle. Na željo stranke se lahko zadevni računalniški programi dostavijo tudi na CD‑ROM‑u ali DVD‑ju.

28 Ravnanja družbe UsedSoft in njenih strank po mnenju predložitvenega sodišča posegajo v izključno pravico družbe Oracle do trajnega ali začasnega reproduciranja računalniških programov v smislu člena 4(1)(a) Direktive 2009/24. Po mnenju predložitvenega sodišča se stranke družbe UsedSoft ne morejo opirati na pravico reproduciranja računalniških programov, ki naj bi jo nanje učinkovito prenesla družba Oracle. Iz licenčnih pogodb družbe Oracle je namreč razvidno, da pravice do uporabe programov „ni mogoče prenesti“. Stranke družbe Oracle naj tako ne bi imele pooblastil za prenos pravice reproduciranja teh programov na tretje osebe.

29 Rešitev spora o glavni stvari je po mnenju predložitvenega sodišča odvisna od tega, ali se lahko stranke družbe UsedSoft uspešno sklicujejo na člen 69d(1) UrhG, s katerim je bil člen 5(1) Direktive 2009/24 prenesen v nemško pravo.

30 V zvezi s tem se najprej postavlja vprašanje, ali je tisti, ki – tako kot stranke družbe UsedSoft – nima pravice do uporabe računalniškega programa, ki jo podeli imetnik avtorske pravice, vendar se sklicuje na izčrpanje pravice distribuiranja kopije računalniškega programa, „zakoniti pridobitelj“ te kopije v smislu člena 5(1) Direktive 2009/24. Predložitveno sodišče meni, da je tako. Pojasnjuje, da bi bila možnost pretoka kopije računalniškega programa na trgu, ki nastopi z izčrpanjem pravice distribuiranja, pretežno nesmiselno, če pridobitelj take kopije ne bi imel pravice reproduciranja računalniškega programa. Uporaba računalniškega programa namreč drugače kot uporaba drugih avtorskopravno varovanih del po splošnem pravilu zahteva reproduciranje tega programa. Člen 5(1) Direktive 2009/24 naj bi bil torej namenjen zagotavljanju izčrpanja pravice distribuiranja na podlagi člena 4(2) Direktive 2009/24.

35 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, ki ga je treba najprej obravnavati, v bistvu sprašuje, ali in pod katerimi pogoji lahko naložitev kopije računalniškega programa iz spleta, ki jo dovoljuje imetnik avtorske pravice, povzroči izčrpanje pravice distribuiranja te kopije v Evropski uniji v smislu člena 4(2) Direktive 2009/24.

36 Opozoriti je treba, da v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 prva prodaja kopije računalniškega programa v Uniji, ki jo opravi imetnik avtorske pravice ali je opravljena z njegovim dovoljenjem, izčrpa pravico distribuiranja te kopije v Uniji.

37 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da imetnik avtorske pravice – v obravnavani zadevi je to družba Oracle – strankam v Uniji, ki želijo uporabljati njegov računalniški program, daje na voljo kopijo tega programa, ki jo je mogoče naložiti z njegovega spletnega mesta.

38 Da bi se ugotovilo, ali je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, pravica imetnika avtorske pravice distribuiranja izčrpana, je treba, prvič, preveriti, ali je pogodbeno razmerje med tem imetnikom in njegovo stranko, v okviru katerega je bila naložena kopija zadevnega računalniškega programa, mogoče opredeliti kot „prvo prodajo kopije računalniškega programa“ v smislu člena 4(2) Direktive 2009/24.

39 V skladu z ustaljeno sodno prakso tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kakor iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev smisla in obsega ne sklicuje posebej na pravo držav članic, navadno razlagati samostojno in enotno v celotni Uniji (glej zlasti sodbe z dne 16. julija 2009 v zadevi Infopaq International, C‑5/08, ZOdl., str. I‑6569, točka 27; z dne 18. oktobra 2011 v zadevi Brüstle, C‑34/10, ZOdl., str. I‑9821, točka 25, in z dne 26. aprila 2012 v zadevi DR in TV2 Danmark, C‑510/10, točka 33).

40 Besedilo Direktive 2001/24 pa ne napotuje na nacionalna prava glede pomena, ki ga je treba dati pojmu „prodaja“ iz člena 4(2) te direktive. To torej kaže, da je treba za uporabo navedene direktive šteti, da ta pojem označuje samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba na njenem ozemlju razlagati enotno (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo DR in TV2 Danmark, točka 34).

41 Ta ugotovitev je potrjena s predmetom in ciljem Direktive 2009/24. Iz uvodnih izjav 4 in 5 te direktive, ki temelji na členu 95 ES, temu pa ustreza člen 114 PDEU, je namreč razvidno, da je njen cilj odpraviti razlike med zakonodajami držav članic, ki ogrožajo delovanje notranjega trga glede računalniških programov. Vendar je treba vpeljati enotno razlago pojma „prodaja“, zato da se prepreči, da bi se varstvo, ki ga navedena direktiva podeljuje imetnikom avtorskih pravic, razlikovalo glede na nacionalni zakon, ki se uporablja.

42 Po splošno sprejeti opredelitvi je „prodaja“ dogovor, s katerim oseba proti plačilu cene prenese lastninska upravičenja na opredmetenem ali neopredmetenem blagu, ki ji pripada, na drugo osebo. Poslovna transakcija, ki v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 povzroči izčrpanje pravice distribuiranja kopije računalniškega programa, torej pomeni, da je bila lastninska pravica na tej kopiji prenesena.

3 Družba Oracle navaja, da ne prodaja kopij svojih računalniških programov, ki so predmet postopka v glavni stvari. V zvezi s tem pojasnjuje, da na svojem spletnem mestu strankam brezplačno daje na voljo kopijo zadevnega programa, ki jo te lahko naložijo. Stranke lahko tako naloženo kopijo uporabljajo le, če so z družbo Oracle sklenile licenčno pogodbo o uporabi. Taka licenca strankam družbe Oracle daje časovno neomejeno, neizključno in neprenosljivo pravico do uporabe zadevnega računalniškega programa. Po navedbah družbe Oracle pa niti brezplačno dajanje kopije na voljo niti sklenitev licenčne pogodbe o uporabi ne pomenita prenosa lastninskih upravičenj na tej kopiji.

44 V zvezi s tem je treba navesti, da naložitev kopije računalniškega programa in sklenitev licenčne pogodbe o uporabi v zvezi z njo pomenita nedeljivo celoto. Naložitev kopije računalniškega programa je namreč brez pomena, če je njen imetnik ne more uporabljati. Za pravno opredelitev je torej treba ti operaciji obravnavati skupaj (glej po analogiji sodbo z dne 6. maja 2010 v združenih zadevah Club Hotel Loutraki in drugi, C‑145/08 in C‑149/08, ZOdl., str. I‑4165, točki 48 in 49 in navedena sodna praksa).

45 Kar zadeva vprašanje, ali v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, zadevne poslovne transakcije vključujejo prenos lastninske pravice na kopiji računalniškega programa, je treba ugotoviti, da je iz predložitvene odločbe razvidno, da stranka družbe Oracle, ki naloži kopijo zadevnega računalniškega programa in ki s to družbo sklene licenčno pogodbo o uporabi te kopije, proti plačilu cene pridobi pravico do časovno neomejene uporabe te kopije. Namen dajanja na voljo kopije računalniškega programa s strani družbe Oracle in sklenitve pripadajoče licenčne pogodbe o uporabi je tako ta, da bi stranke družbe Oracle navedeno kopijo trajno uporabljale proti plačilu cene, ki imetniku avtorske pravice omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je.

46 V teh okoliščinah transakciji, navedeni v točki 44 te sodbe in v celoti preučeni, vključujeta prenos lastninske pravice na kopiji zadevnega računalniškega programa.

47 V zvezi s tem v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ni pomembno, ali je dal imetnik zadevne pravice stranki kopijo računalniškega programa na voljo tako, da si jo ta lahko naloži z njegovega spletnega mesta, ali na materialnem nosilcu, kot je CD‑ROM ali DVD. Čeprav namreč tudi v zadnjem primeru imetnik zadevne pravice na zunaj loči pravico stranke do uporabe dobavljene kopije računalniškega programa od operacije, ki obsega prenos kopije tega programa za stranko na materialni nosilec, operacija, ki obsega naložitev kopije računalniškega programa s tega nosilca, in operacija, ki obsega sklenitev licenčne pogodbe, z vidika pridobitelja ostaneta nerazdružljivi iz razlogov, navedenih v točki 44 te sodbe. Ker pridobitelj, ki kopijo zadevnega računalniškega programa naloži z materialnega nosilca, kot je CD‑ROM ali DVD, in ki sklene pripadajočo licenčno pogodbo o uporabi, proti plačilu cene pridobi pravico do časovno neomejene uporabe navedene kopije, je treba šteti, da ti transakciji v primeru dajanja na voljo kopije zadevnega računalniškega programa z materialnega nosilca, kot je CD‑ROM ali DVD, vključujeta tudi prenos lastninske pravice na navedeni kopiji.

48 Zato je treba ugotoviti, da v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, prenos kopije računalniškega programa s strani imetnika avtorske pravice na stranko skupaj s sklenitvijo licenčne pogodbe o uporabi med istima strankama pomeni „prvo prodajo kopije računalniškega programa“ v smislu člena 4(2) Direktive 2009/24.

49 Kot poudarja generalni pravobranilec v točki 59 sklepnih predlogov, če se pojem „prodaja“ v smislu člena 4(2) Direktive 2009/24 ne razlaga široko, in sicer tako, da zajema vse načine trženja izdelka, za katere je značilna dodelitev pravice do časovno neomejene uporabe kopije računalniškega programa v zameno za plačilo cene, ki imetniku avtorske pravice omogoča pridobitev plačila, ki ustreza ekonomski ceni kopije dela, katerega lastnik je, bi bil ogrožen polni učinek te določbe, saj bi lahko dobavitelji pogodbo opredelili kot „licenčno“ namesto „prodajno“ ter tako zaobšli pravilo o izčrpanju in mu odvzeli ves pomen.

50 Drugič, trditve družbe Oracle in Evropske komisije, da dajanje na voljo kopije računalniškega programa na spletnem mestu imetnika avtorske pravice pomeni „dajanje na voljo javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, ki v skladu s členom 3(3) navedene direktive ne more povzročiti izčrpanja pravice distribuiranja kopije, ni mogoče sprejeti.

57 Iz člena 1(2) Direktive 2009/24 pa je razvidno, da se „[v]arstvo po tej direktivi […] uporablja za vse oblike izraza računalniškega programa“. V uvodni izjavi 7 navedene direktive je navedeno, da „računalniški programi“, katerih varstvo skuša zagotoviti, „pomenijo programe v katerikoli obliki, vključno s tistimi, ki so vključeni v strojno opremo“.!!!!!!!!!

58 Zgoraj navedene določbe tako jasno izkazujejo voljo zakonodajalca Unije, da za namen varstva, določenega z Direktivo 2009/24, izenači materialne in nematerialne kopije računalniškega programa.

63 V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, bi omejitev uporabe načela izčrpanja pravice distribuiranja iz člena 4(2) Direktive 2009/24 zgolj na kopije računalniških programov, ki se prodajajo na materialnem nosilcu, imetniku avtorske pravice omogočila nadzorovati vsako nadaljnjo prodajo kopij, ki so bile naložene iz spleta, in ob vsaki nadaljnji prodaji zahtevati novo plačilo, čeprav mu je že prva prodaja zadevne kopije omogočila dobiti ustrezno plačilo. Taka omejitev nadaljnje prodaje kopij računalniških programov, naloženih iz spleta, bi presegla tisto, kar je nujno za ohranitev posebnega cilja zadevne intelektualne lastnine (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točki 105 in 106).!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

64 Četrtič, preizkusiti je treba tudi, ali – kot zatrjuje družba Oracle – pogodba o vzdrževanju, ki jo sklene prvi pridobitelj, vsekakor prepreči izčrpanje pravice, določene v členu 4(2) Direktive 2009/24, saj naj kopija računalniškega programa, ki jo prvi pridobitelj lahko prenese na drugega pridobitelja, ne bi več ustrezala kopiji, ki jo je naložil, ampak novi kopiji navedenega programa.

65 V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da so rabljene licence, ki jih ponuja družba UsedSoft, „aktualne“, saj je bila ob prodaji kopije računalniškega programa s strani družbe Oracle s stranko sklenjena pogodba o vzdrževanju te kopije.

72 Na podlagi zgoraj navedenega je treba na drugo predloženo vprašanje odgovoriti, da je člen 4(2) Direktive 2009/24 treba razlagati tako, da je pravica distribuiranja za kopijo računalniškega programa izčrpana, če je imetnik avtorske pravice, ki je dovolil, morda celo brezplačno, naložitev te kopije iz spleta na nosilec podatkov proti plačilu cene, ki mu omogoča dobiti plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je, podelil tudi pravico do časovno neomejene uporabe navedene kopije.

79 Kakor pravilno navaja družba Oracle, se lahko preverjanje tega, ali se je taka kopija naredila neuporabno, izkaže za težavno. Vendar se imetnik avtorske pravice, ki distribuira kopije računalniškega programa, zapisane na materialnem nosilcu, kot je CD‑ROM ali DVD, spopada z enako težavo, saj lahko le stežka preveri, ali je prvotni pridobitelj ustvaril kopije računalniškega programa in te uporabljal tudi po tem, ko je svoj materialni nosilec prodal. Za rešitev te težave lahko distributer – „klasični“ ali „digitalni“ – uporabi tehnične varovalne ukrepe, kot so ključi za proizvod.

80 Ker imetnik avtorske pravice ne more nasprotovati nadaljnji prodaji kopije računalniškega programa, za katero je pravica distribuiranja navedenega imetnika v skladu s členom 4(2) Direktive 2009/24 izčrpana, je treba ugotoviti, da se drugi in vsak nadaljnji pridobitelj te kopije šteje za „zakonitega pridobitelja“ te kopije v smislu člena 5(1) Direktive 2009/2004.

81 Zato bo v primeru nadaljnje prodaje kopije računalniškega programa s strani prvega pridobitelja novi pridobitelj v skladu s členom 5(1) Direktive 2009/24 v svoj računalnik lahko naložil kopijo, ki mu jo bo prodal prvi pridobitelj. Tako naložitev je treba šteti za potrebno reproduciranje računalniškega programa, ki zakonitemu pridobitelju omogoča uporabo tega programa v skladu z njegovim namenom.

82 Trditve družbe Oracle, Irske ter francoske in italijanske vlade, da se pojem „zakoniti pridobitelj“ iz člena 5(1) Direktive 2009/24 nanaša zgolj na pridobitelja, ki je v skladu z licenčno pogodbo, sklenjeno neposredno z imetnikom avtorske pravice, upravičen do uporabe računalniškega programa, ni mogoče sprejeti.

Ampak dajmo še malo nabijati kako je MS EULA nad pravnim redom EU

Lonsarg je 3. jan 2019 ob 17:55 izjavil:

Edino trditev, ki je ne moreš kontriral (da je vezanost OEM licence na hardware veljavna in je ni nobena sodba naredila neveljavno) pa preprosto ignoriraš in sploh niti ne poskušiš kontrirati.

Mislim da on išče sodbo, ki bi potrdila veljavnost vezanost OEM licence na hardware.

Lonsarg je 3. jan 2019 ob 17:55 izjavil:

Jaz res ne znam več ločiti med troli in dejansko zmedenimi ljudmi.

Mislm halo Frizt, a se ti zavedaš da ti je blo 20krat rečeno da NE nasprotujemo tvoji ugotovitvi da je prenos lastništva dovoljen ne glede na MS EULO in si 20krat napisal post, ki kontrira trditvam, ki jih sploh (skoraj)noben ni naredil. (skoraj zato, ker par ljudi na začetku teme tega res še ni vedlo, dokler nisi/nismo opozorili na sodbo).

Edino trditev, ki je ne moreš kontriral (da je vezanost OEM licence na hardware veljavna in je ni nobena sodba naredila neveljavno) pa preprosto ignoriraš in sploh niti ne poskušiš kontrirati.

Seveda jo a ker ste funkcionalno nepismeni ali nočete videti kaj je napisano, seveda tudi niste zmožni narediti logične povezave med tem, da se OEM licenčni ključi popolnoma legalno prodajajo naprej, kar velja v Nemčiji in celotni EU, saj je pravna podlaga sodba EU in ne sodba nemškega sodišča.

Še enkrat...bom prilepil počasi, ker vem, da počasi berete in še počasneje razumete:

63 V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, bi omejitev uporabe načela izčrpanja pravice distribuiranja iz člena 4(2) Direktive 2009/24 zgolj na kopije računalniških programov, ki se prodajajo na materialnem nosilcu, imetniku avtorske pravice omogočila nadzorovati vsako nadaljnjo prodajo kopij, ki so bile naložene iz spleta, in ob vsaki nadaljnji prodaji zahtevati novo plačilo, čeprav mu je že prva prodaja zadevne kopije omogočila dobiti ustrezno plačilo. Taka omejitev nadaljnje prodaje kopij računalniških programov, naloženih iz spleta, bi presegla tisto, kar je nujno za ohranitev posebnega cilja zadevne intelektualne lastnine (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Football Association Premier League in drugi, točki 105 in 106)

Medij je irelevanten. Ko je imetnik avtorske pravice enkrat dobil plačilo za kopijo programa, ki je vezana na nek ključ, je izgubil pravico določati ali lahko kupec ta program proda naprej ali ne. Še več piše v tistem, kar sem prilepil iz sodbe.

Sicer pa bi lahko končno tudi vi predložili kak dokaz, da vaše trditve držijo, ker je bilo do sedaj veliko napisanega in nič podkrepljenega.

EULA, ki je v nasprotju s pravnim redom EU, ni veljavna in zavezujoča pa če to tisočkrat ponovite. MS je prodal OEM licenco proizvajalcu rač. opreme. Ta je to licenco prodal skupaj z računalnikom kupcu. Kupec je s tem kupil npr. OEM MS Win 10 x64 Home Edition, ki je identičen kot retail MS Win 10 x64 Home Edition. Kupec lahko ta OS kadarkoli proda in na mašino naloži npr. Linux. MS nima več kaj praskat odkar je prejel plačilo od prvega kupca. Če bi šlo za kak oblačen shit tipa Office 365, bi veljala drugačna pravila.

darkolord je 3. jan 2019 ob 18:54 izjavil:

Od kdaj se pa veljavnost pogodb potrjuje s sodbami?

V licenčni pogodbi piše, da je OEM licenca vezana na napravo, in da JE dovoljen prenos drugemu uporabniku, ampak le vključno z licencirano napravo.

Zdaj je pač na tebi/vas/njemu, da se predloži dokaz, da ta člen pogodbe ne velja.

Dokaz so sodbe in dejstvo, da se OEM ključi legalno prodajajo. Ti pa misliš, da temu ni tako, ker v tvoji EULA to ni tako napisano.

Sodba sodišča EU > EULA