Slovenci smo sužnji mednarodnih korporacij

ZaphodBB je 8. avg 2018 ob 11:03 izjavil:

Predstavljaj si povprečno teto na Upravni Enoti. Sedaj pa mi razloži na kakšen način je ona bolj kvalificirana, da tebi razlaga kaj je zate dobro kot ti sam?

Teta na upravni enoti lahko samo pove kdo je cesa upravicen in s centarlnim vodenjem nima nic. Ona zgolj sluzi kot oseba, ki podatke vnasa in lahko opozarja kaj in kako, da kmet ne za brezveze iz cesa izvisi.

Torej bolj kvalificirana je, ker redno dobiva navodila in zna pravilno vnasati podatke. Kmet je slabse kvalificiran, ker si prakticno nobeden ne bere zakonodaj, sprememb zakonodaj, keteri obrazci so za kaj, kaj se bo subvencionaralo od kod ipd.

Seveda pa ti ne bo tezila kako posravfati traktor, to pa verjetno boljse zna kmet sam.

V Sloveniji ne bo šlo na bolje dokler bo pametnim prepovedano govort.

Đabe ves denar za uzobrazbo stroke, ko pa na koncu fašemo na stolčke nastavljene nekompetentne birokrate tipa Smolnikar, potem maš pa tu še tipično logiko "men ne bo noben pametoval" ko vsak zase misli da je pameten za 3. Važno da vsak pokasira denar kako pa dela se pa ne smeš vtikat. Ker se ljudje bojijo da bo dejansko treba kaj narest.

Šolan kader pa šiba drugam. Točno in izključno zaradi tako zarukanega okolja. Tujci si veslo manejo roke in s pomočjo šolanih ustvarijo več dodane vrednosti.

Sami si pljuvate / mo v skledo.

Ta zmota, da je centralno politično vodenje gospodarstva od nekih uradnikov bolj učinkovito kot če ga prepustimo posameznikom in privatnim firmam ima isti vzrok kot zmota, da uspeh pride po magični poti naenkrat medtem ko lenariš. Resnica je, da te do uspeha pripeljejo mali vsakodnevni koraki, ki zgladijo vse male napakice. Ni magičnih rešitev. No so, ampak do njih se pride počasi, z vsakodnevnim trudom.

Utk je 8. avg 2018 ob 09:19 izjavil:

Še zmeraj lahko nek kmet posadi nekaj po svoje, in uspe. Če to fentaš, pol je kmet res samo še navaden kmet. Sej imaš spisek stvari, ki se ne subvencionirajo. Ne pa spiska kar se (no, do neke meje).

Lej to... , da bi rezal subvencije ti primerješ z odrekanjem svobode.

Subvencionirano naj bo tisto, kar je dobičkonosno, potem pa zaradi mene ti lahko na lastne stroške vsred hriba posadiš bananovce.

gruntfürmich je 8. avg 2018 ob 11:38 izjavil:

hlapci ste lahko srečni da vas na razgovoru pričaka hans. za slovence (in južnjake), ki delajo po tujini je najbolj nezaželjena stvar slovenski lastnik...

BTW. Mal off
Slovenščina je švabom drgač lep jezik.

Nas pa smatrajo za jugoviče, čim se priselimo.
Sicer... za njih so že spodnji bavarci zarukani kmetje kljub temu, da gre za najbolj razvit del Nemčije.

Pri njih je tisto "Što južnije, to tužnije" izjemno aktualno.

TheBlueOne je 8. avg 2018 ob 11:53 izjavil:

kuall je 8. avg 2018 ob 11:31 izjavil:

Ta zmota, da je centralno politično vodenje gospodarstva od nekih uradnikov bolj učinkovito kot če ga prepustimo posameznikom in privatnim firmam ima isti vzrok kot zmota, da uspeh pride po magični poti naenkrat medtem ko lenariš. Resnica je, da te do uspeha pripeljejo mali vsakodnevni koraki, ki zgladijo vse male napakice. Ni magičnih rešitev. No so, ampak do njih se pride počasi, z vsakodnevnim trudom.

Ne seveda ne in tega nihce ne pravi. Da ti se enkrat poskusim razloziti. Centralno se ne vodi podjetij ali kmetov, se samo izdeluje strategija in razlaga kaj naj bi se splacalo. Kdaj si slisal, da je Slovenija rekla, sedaj pa vsi nasadite koruzo, podjetja pa delajte pralne stroje? Ti lahko delas kar hoces, dokler je v okviru zakonodaje, ki pa mora scititi od narave do socialnega sistem in na koncu nuditi ustrezen servis za vse drzavljane.

Doloceni dogovori med drzavami so dogoveorjeni s strani politike, potem pa je seveda pametno, da se o tem obvesti se podjetja, ce naprimer ni vec uvozne dajatve na nek izdelek v drugo drzavo. Informacija pac gre skozi mrezo, kjer je na koncu nek uradnik, ki zna razloziti novo situacijo podjetjem ali kmetom.

Vsakodnevni trud ni magicna resitev. Je samo ena od mnogih poti do kruha.

Daj ti primi malo Adama Smitha v roke. Za začetek, mogoče.

Ker odkrivaš toplo vodo, samo da je mrzla.

Subvencionirano naj bo tisto, kar je dobičkonosno, potem pa zaradi mene ti lahko na lastne stroške vsred hriba posadiš bananovce.

Dobičkonosnih stvari ni treba subvencionirati. Sploh ker s tem kaznuješ tiste, ki nimajo možnosti ukvarjati se z dobičkonosnimi zadevami.

@ZaphodBB

Praviloma se subvencinirajo strateske stvari. Imajo pa subvencije lahko seveda vec namenov. Vcasih ni v interesu sistema, da panoge izginejo. So samo vzvod za vspodbude.

Zame Adam Smith ni edino, kar bi prebral. Me ne bos videl, da se samoindoktriniram. Drugace poznam, ampak mi je bolj blizu bolj leva ideologija. Sem pa preprican, da je pot nekje vmes in ne pri kaksnem sktremu.

Zame Adam Smith ni edino, kar bi prebral. Me ne bos videl, da se samoindoktriniram. Drugace poznam, ampak mi je bolj blizu bolj leva ideologija. Sem pa preprican, da je pot nekje vmes in ne pri kaksnem sktremu.

Smith ni ideolog ampak samo navaja dejstva.

Kaj boš vlagal v tisto kar ne more preživet niti se mu ne splača pridelka pobrat. Dobesedno si mu šenkal DEBELO socialko.

Kje sem pa rekel, da subvencionirajmo tisto kar ne more preživet?

Pravim, da subvencionirat profitabilno je brez veze, ker kvečjemu zjebeš trg. Neprofitabilno pa še toliko bolj.

Vendar nedvomno drži, da če subvencioniraš "profitabilno" s tem drugo delaš še toliko bolj neprofitabilno.

Sicer je pa tako, če želite pošiljat še državni denar v mojo denarnico se res ne bom prav močno branil. Sam ti poskušam povedat, da v resnici ga res ne rabim.

To itak, vprašanje samo katere so malo manj butaste od drugih.

Utk je 8. avg 2018 ob 12:52 izjavil:

To itak, vprašanje samo katere so malo manj butaste od drugih.

Definitivno tiste ki vzpodbujajo to kar se splača pridelovat. V nasprotnem primeru pridelek ostane na njivi.

zavajon je 8. avg 2018 ob 12:54 izjavil:

Unknown_001 je 8. avg 2018 ob 11:21 izjavil:

Šolan kader pa šiba drugam. Točno in izključno zaradi tako zarukanega okolja. Tujci si veslo manejo roke in s pomočjo šolanih ustvarijo več dodane vrednosti.

Hočeš reči, da se šolani prostovoljno zasužnjujejo pri mednarodnih korporacijah?
To je pač naslov te teme ;)

Unknown_001 je 8. avg 2018 ob 11:38 izjavil:

Sicer... za njih so že spodnji bavarci zarukani kmetje kljub temu, da gre za najbolj razvit del Nemčije.

Zame tudi ;) Sicer pa med zarukanostjo in razvitostjo ne obstaja vzročno-posledična povezava.

Če jim to zasužnjevanje kot vi temu pravite omogoča boljši standard kot životarjenje pri svobodomiselnih rojakih (ki nikoli ne izkoriščajo, ti omogočajo da službo zapustiš ko ti paše... sarkazem)

zakaj pa potrebujemo samooskrbo?

ZaphodBB

Naslov knjige prosim. Utegnem prebrat.

Unknown_001 je 8. avg 2018 ob 13:29 izjavil:

ZaphodBB

Naslov knjige prosim. Utegnem prebrat.

The Wealth of Nations @ Wikipedia

MTB je 8. avg 2018 ob 07:49 izjavil:

Bom postavil eno vprašanje. Koliko od vas, če ste seveda dobili lastniške certifikate, je prodalo svoje delnice. Pa vaši starši?
Zakaj ste jih prodali?
Ko si boste odgovorili na ta vprašanja, vam bo jasno tudi to, zakaj smo prodali firme.
Sicer pa lahko vsak sposoben ustanovi svoje podjetje, a ne?
Pa ne da zagovarjam prodajo tujcem, ampak proda se pač nekomu, ki ima denar.

Slovenija je relativno revna država, ki jo je privatizacija naredila še bolj revno. Je pa sicer zelo egalitarna država, ginijev indeks to potrjuje.

Tisti, ki se ves dan praskajo po riti in nič ne delajo in državni uradniki (ki se sicer tudi praskajo po riti), ter IT razvijalci (ko delamo 12h na dan) smo vsi enaki.

Moji starši so prodali delnice, ter tudi obveznice RS. Jaz sem se obveznic znebil še preden se jih več ni dalo prodati. Samo sem plačeval neke davke, ter opravnine in iz vsega ni bilo haska.

Kratkoročno je rešitev, da greš v tujino, delaš posle tam. Lahko sicer sediš v Sloveniji, delaš pa za dobre stranke iz tujine. Outfit7 je zelo tipičen primer.

Da pa bi večjo količino denarja prinesel v Slovenijo (1 mio EUR in več), to pa ni šanse. Če ne bi bila davčna, pa bi bila sodnija, kjer bi ti njim moral dokazovati od kod ti vse to (in bi seveda že dali plombo na nepremičnine in TRR).

Država rabi nek čas, da se ugotovi, kaj je in kaj ni produktivno. Vmes se bodo malo spucali javni uslužbenci, s policaji in sodnijo vred. To je 25+ leten proces.

ZaphodBB je 8. avg 2018 ob 12:42 izjavil:

Smith ni ideolog ampak samo navaja dejstva.

Ta izjava je, kar se mene tiče, najnevarnejši del cele diskusije. Ni pomembno, ali ti je bliže Marx ali Friedman, v obeh primerih je zmotno graditi avtoriteto na predpostavki, da je neka ekonomska teorija superiorna, ker je naravna, pravilna in človeku inherentna.

Ekonomija je družbena veda in kot takšno jo moramo tudi obravnavati. Tržni odnosi so izjemno kompleksni spleti medčloveških relacij, ki jih ni moč poenostaviti na nekaj osnovnih zakonov. Kadarkoli smo to poskusili v praksi (pa naj gre za Rusijo pod Stalinom ali Južno Ameriko v sedemdesetih), so bile posledice katastrofalne. In to ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za človekove pravice.

Magic1 je 8. avg 2018 ob 13:31 izjavil:

Če ne rabimo samooskrbe, potem so pri nas popolnoma vsi ukrepi nepotrebni. Sam je vprašanje, ali rabimo neko samooskrbo, ali ne? V perfect svetu seveda je ne rabimo...

dajmo raje razpravljat o prednostih in slabostih samooskrbe ter subvencijah iz tega naslova.
recimo: če ne bo subvencij in ovir bodo nekonkurenčni kmetje propadli, pojavili se bodo večji ki bodo krajino spremenili v monokulturo, proizvajali samo dobičkonosno rastlinje. mali pa ali bodo cene spustili ali pa navili da bodo prodajali na tržnici; nekateri se bodo spustili v eko pridelavo in bodo tako prosperirali in bodo prodajali pri tistih ki želijo zdravo slovensko hrano...

če bodo subvencije še tako naprej se bo stanje še naprej slabšalo in vedno več denarja bomo zmetali v mehanizacijo, sadi se pa edino koruza za krave, hrana je zasvinjana s pesticidi ker nobeden ne kontrolira in ni smernica po zdravi slovenski hrani, krajina se tudi tu spreminja v veliko njivsko monokulturo, hrana pa se proda najboljšemu ponudniku ki je po navadi tujec (kar ni narobe ampak ne vem zakaj potem slovenci plačujemo subvencije)...

subvencija za pridelavo zdrave bio hrane kar trg potrebuje in kar se bo konzumiralo v sloveniji in te in te prednosti in te in te slabosti (višja cena ki jo slovenčki ne želijo in raje zavijejo v evrospin po pomije) tako da je smisel subvencije znova vprašljiva, razen če se ustvari kanal da pride ta zdrava hrana od proizvajalca do slovenca (ne do hansa čeprav bi dal več za njo), kateri je tudi subvencioniral njeno pridelavo da jo potem na koncu zaužije...

nekako tako naj teče debata... ideje?

jb_j je 8. avg 2018 ob 14:14 izjavil:

@ZaphodBB

subvencije za kmetijstvo so koristne, samo je problem, da so prerazdrobljene.
za okoliš eu sigurno škodljive, kar je pa sicer dobro, da se vso kmetijstvo vsaj lahko vzdržuje.

sigurno pa bi bilo bolje, da bi se tudi subvencije, nekak delile v neke zadruge, oz. skupnosti, ki imajo kmetijska zemljišča, in bi bili tudi stroji v skupni rabi. problem pri nas npr. je da je 100lastnikov neke obdelovalne površine, v franciji ali kje drugje je to 1 posest.

in mora pri nas en lastnik kupt vse stroje in priključke in jih vzdrževat. kdor pa ima malo zemlje, mogoče kupi stroj in si sposoja priključke.

mogle bi pa te skupnosti met zračunano amortizacijo na stroje,
glede na delež uporabe. (ali pa zaslužkov).

idealno bi sicer blo, da tudi pridelke skupaj prodajajo oz. nabavljajo vse potrebno.

gruntfürmich je 8. avg 2018 ob 16:30 izjavil:

magic1:
če ima folk zapuščene kmetijske parcele in jih ne uporablja to pomeni ali jih ne rabi prodati ali pa ga še vedno država preveč zalaga z denarjem da obdrži posest in nič ne dela.
ko ne bomo več podpirali lenih propalic bodo tudi takšni lenuhi prodali zemljo, in tisto par grmovja bi bager sčistil za njivo v enem dnevu...

Obstaja še ena možnost, da se jih ne splača obdelovat, ker ne moreš konkurirat tistim kmetom, katerim dobiček plačajo subvencije in imajo dovolj velik obseg.

Rezultat je nižja zaposlenost od možne, ter dražja hrana (samo, da je del cene skrit v davkih).

Ne da se mi zdaj tako globoko razmišljati. Skratka, Smith zagovarja prosti trg in njegovo "nevidno" roko, ki je ni potrebno regulirati. Neoliberalci so povzeli te ideje v 20. stoletju in jih prepakirali.

Ne to je izmišljotina ljudi, ki se jim ne da globoko razmišljati.

Stra je 8. avg 2018 ob 20:18 izjavil:

Kar kmet rabi je deregulacija, ukinitev celega kupa zakonov: gnojnik mora po zakonu imeti a ga ne more nikjer zgraditi ker ni zazidljivih parcel, spremembo namembnosti bo na občini čakal 3+ leta, če mu bodo sploh ugodili, potem pa še eno leto za vsa soglasja in gradbeno. Medtem pa naj krši zakon?

Drugo kar kmet rabi je to, da država neha podarjati zastonj denar (subvencije) in zniža davke, ne pa da kmet dela, se trudi in špara, na koncu pa pride država in mu pobere 40%. Od kje naj vzame sredstva za investicije?

Pijavke, ki živijo samo od subvencij naj propadejo. Iz tega je možnost da gredo parcele v last ali najem večjemu kmetu. Ta oseba pa se lahko pri njemu zaposli, če je treba.

Kmet tudi ne rabi analiz z vrha, temveč bo enostavno sledil prostemu trgu: povpraševanje-ponudba. Večji kot bo, večje odjemalce bo imel, večji pregled bo imel.

Brez globalizacije in prostega trga bi piščanec v Šparu stal petkrat več, tako da si ga noben Bosanec, ki ima 600€ plače ne bi mogel privoščiti, kar škoduje najšibkejšim slojem.

Smiselno.

You have my vote.

jype je 8. avg 2018 ob 21:25 izjavil:

Mojega pa ne, ker smo že videli, kaj se zgodi, ko pustimo, da vse ureja prosti trg.

https://www.goodreads.com/quotes/685739...

Glej jure, tole kar se s kmetijstvom dogaja je bolna smešnica. Razmetavanje denarja za prazen nič. Še v jugi ni bilo subvencioniranja pa so se ljudje znašli kakor jim je bilo dano. Gojili so pač tisto kar je najbolje uspevalo.v tistem okolišu in se tudi splačalo. Regulacijo izvaja že sama narava, ne rabiš še države da bi ti diktirala. Država lahko z nesmiselnimi subvencijami kvečjem pokvari vseskupaj do te mere da se poljščine puščajo na njivi ker se jih ne splača pobrat/požet... da ne govorimo o škkdi ki nastane ko se namnkžijo škkdljivci zaradi nepospravljene njive.

Lonsarg je 8. avg 2018 ob 23:18 izjavil:

regulacija je ok ampak mora biti minimalna in smart. Subvencija "skoraj" nikoli ne pade v to definicijo.

Recimo smart regulacija v primeru da se nam gre za samosokrbo je prisilna dražba njive, če nekaj časa ni obdelana. Torej lastnik bodisi obdela z dobičkom bodisi proda nekomu, ki bo. Ja mali kmetje bi bodisi združili moči(stroje itd.) bodisi propadli, kar je pravilno.

Ti itak plačuješ davk za parcelo.

Zdej pa tko. Njivo lahko tud oddajaš v najem. Da boš pa ti našo zemljo odvzel oz. direktno rečeno po komunajzarsko ukradel... se pa pripravi na punt.

To bi bil en način, samo izvedba je praktično nemogoča v današnjem času.

Čim uvajamo silo in prisilo v stilu zemlja je tvoja, a mi ti bomo ukazali kaj boš počel na njej pristanemo pri fašizmu.

Ampak tudi iz druge strani ni rešitve: zakaj obdavčiti vse ostale in kmetom podarjati zastonj denar? Obe varianti sta nemoralni.

Namesto tega jim raje ukinimo par deset zakonov, ki jih bremenijo, ovirajo in odvračajo od kmetovanja/investicij v kmetijstvo. Če imamo zakone zaradi katerih se izogibamo delu, v smislu, sem 100€ oddaljen od naslednje dohodninske stopničke, ergo to fiskalno leto ne bom delal ničesar več, TV in noge v luft, potem je zakonodajalec storil nekaj hudo narobe.

Samooskrba se lepo sliši, ker trka na naš ponos, ampak je bolj v stilu tujega nočemo, svojega ne damo, tako da ne vidim nekega racionalnega smisla v temu, to se mi zdi bolj kot ne betežen poizkus ministrstva, da s figo v žepu zavaruje interese naših kmetov, namesto da bi ukinili zakone in jih s tem razbremenili birokracije, s čimer bi jim dejansko, ne pa samo navidezno pomagali.

Npr. EU regulacija glede ukrivljenosti banan, ki podraži in zakomplicira celotno zadevo, kar me malo odvrača od investiranja v nasad bananovcev v Portorožu.

Mimogrede, ko nekateri omenjate prosti trg, obstaja velika možnost, da imate v mislih trenutno situacijo pri nas, to je pajdaštvo, ko imajo politiki toliko moči, da talajo privilegije svojim pajdašem tajkunom, tako da avtocestni križ nenadoma stane 3 namesto 2 milijardi, konkurenco pa ustavijo z novimi zakoni - dragimi in težko dosegljivimi koncesijami in licencami.To ni prosti trg, to je navadno pajdaštvo.