Most Pelješac

Tudi most na Pelješac je konkretno zavožen projekt, če se ne motim so ga že 2x (3x?) začeli graditi pa nič, denarja je zmanjkalo tako kot pri nas. Drugi tir je po mojem mnenju povsem narobe zastavljen, potrebovali bi dvotirno progo, konkreten projekt za sprejemljivo ceno... trenutno pa je to le gojišče pijavk. Omenjeni most pa je s stališča Hrvaške zelo pomemben infrastrukturni objekt, za EU naprimer pomeni tudi povezovanje njenega območja, če bi bila Hrvaška v šengnu, in imajo če imajo dol na jugu kakšno pristanišče (najbrž?) potem je most še kako pomemben tudi za EU, po vsej verjetnosti bolj kot 2. tir.

Jaz sem proti, ker potem bo še večji naval turistov na Pelješac in Korčulo, meni zelo ljuba dela obale. Poleg tega se bo ogromna količina tranzitega prometa vila po sedaj dokaj umirjenem Pelješcu. (Prometna) odmaknjenost teh krajev ima svoj čar.

belo mleko je 2. avg 2018 ob 18:51 izjavil:

Slovenija ima na voljo X denarja in Hrvaška Y. Preko katerih projektov države dobijo ta denar je odločitev držav. Je pa Hrvaški namenjenega več denarja, relativno gledano, ker so obubožani kot Romunija.

Sm mislu da imajo podoben dolg na prebivalca, kot slovenci.

Le nizji bdp.

jb_j je 2. avg 2018 ob 21:03 izjavil:

Le nizji bdp.

Samo res, koga brigajo take malenkosti. Klošar pod mostom tud ni dolžen več kot mogoče par evror za liter vina kakem sostanovalcu, jaz mam pa še 40k kredita za odplačat.

jb_j je 2. avg 2018 ob 18:12 izjavil:

Dobr na kitajskem bi ga naredl v slabem letu, ali celo v pol.
Tukaj je rok 2021?

A eu ne dovoli tujcem da bi uporabljali svoje stroje. Ali je problem s papirji?

Problem je v tem, da morajo poleg mostu zgraditi še okoliško infrastrukturo, vključno z nekaj avtoceste po Peljašcu. Številka za kitajsko je izključno most.

Je pa zanimiva cena ker bi v sloveniji dobili skoraj 10km železniške proge 50m nad morjem. Pol mamo pa 2tir ki bo zelo ugoden.

Seveda, gradnja mostov je bila vedno v vsem primerljiva z gradnjo tunelov.

Jao.

jb_j je 2. avg 2018 ob 21:03 izjavil:

Sm mislu da imajo podoben dolg na prebivalca, kot slovenci.

Le nizji bdp.

Ne, dolg na hrvaškem predstavlja približno tak delež DBP kot v Sloveniji.

Seveda je to za njih precej večji problem, med drugim zaradi kreditnega ratinga na nivoju Kostarike.

Smrekar1 je 3. avg 2018 ob 09:11 izjavil:

nejodagreat je 2. avg 2018 ob 22:37 izjavil:

Samo res, koga brigajo take malenkosti. Klošar pod mostom tud ni dolžen več kot mogoče par evror za liter vina kakem sostanovalcu, jaz mam pa še 40k kredita za odplačat.

Imetja za ta kredit nimaš za pokazati, kaj?

jb_j je 3. avg 2018 ob 09:09 izjavil:

Se pravi morjo placevat vse kredite. Ker majo nizji rating, pa se visje obrestne mere. Ali ne bi blo nekak logicn da v revnih drzavah ki odplacujejo kredite, da bi imel nizje obrestne mere da se spodbudi gospodarstvo?

Za kreditojemalca definitivno. Za kreditodajalca, ki tvega izgubo denarja za manjši donos ne ravno.

In kec je v tem za kreditodajalca se majhne revne veliko manj pufajo na svetovni ravni vecinoma, ker so majhne drzave in tut drzava z 2miljona preb. Se ne more zapufat recimo 1/100 pufa drzave ki ima 400miljonov prebivalcev ali par miljard.

Caki mal katere drzave predstavlajo visje tveganje. Aja mejhne.

Al pa drug primer:
Posodm tisoc ljudem 100k evrov skupno
In stotim 10k evrov.

Kdo mi predstavla tveganje ce mam 200k na racunu

Kitajci niso znani po visokih gradbenih standardih. No, Hrvati že vedo, kakšen standard si zaslužijo...

Pa potem so razne malenkosti, kot je na novo zgrajena dolzina vseh hitrih prog. Za super hitre vlake. Sj to bi tut v gpgju naredl na nivoju.

Edin cela drzava bi mogla vzet dobr puf za vse stroje

Na konc bi pa ugotovl ceprav ma recimo da je 5miljonov slovencev pr ns, da je gradnja take proge prakticno nemogoca kr ne gradijo dovolj taksnih prog. Ce se strojev ne amortizira je cel problem. V enih drzavah to ze deluje.

Dobr se en problem eu, decentralizacija v gradbenih podjetjih.

Na kitajskem je eno podjetje ali mogoce par.

Most jim bo hrvatom gradilo podjetje china bridge and road company. Najbrz majo en par strokovnjakov

Ko so gradil infrastrukturo so imeli dnar.
Ko je bla dokoncana ali niso iskal posla v tujini al ga pa jim noben ni hotu dt. In so mel stroje dela pa ne.


Sam je bil gradbeni sektor prenapihnjen da so lohk tolk gradil v kratkem casu. Tko so 15 let po osamosvojitvi gradil. Pol je pa zacel propad.

Kitajci pa majo stroje zraven pa se indijo brez infrastrukture