Irina Javrovaja
vir: WikipediaZakon je bil sprejet že leta 2016 in že vse odtlej zbuja nasprotovanje domačih in tujih organizacij. Najprej zaradi spornega in izjemno široko zastavljenega zajemanja podatkov, ki bo zavezana podjetja obremenilo s hudimi naložbami. Nekateri, denimo ponudnik mobilne telefonije MTS, bodo za potreben shranjevalni prostor odšteli tudi po milijardo ameriških dolarjev. Sploh pa se je potem, ko je zakon podpisal tudi predsednik Putin, čez palec ugotovilo, da potrebne opreme ni na voljo ne le v Rusiji, pač pa po vsem svetu. Predsednik je zato ponudil državne pogodbe domačim proizvajalcem, da čim prej poskrbijo za potrebno strojno in programsko opremo. Druge bojazni se nanašajo zlasti na varnost takih baz podatkov, ki bodo skoraj zagotovo postale redna tarča hekerjev, njihova vsebina pa se bo brž znašla na črnem trgu informacij.
Zanimivo je, da zakon za zdaj vsega tega ne terja od tujih omrežij, denimo Facebooka, njegovega WhatsAppa in Instagrama, enako velja za Gmail, Skype, Twitter in Viber.