Forum » Na cesti » Prehod za pešce / kolesarje
Prehod za pešce / kolesarje
GizmoX ::
V stari temi Miti, zmote in nepoznavanje predpisov je bil omenjen prehod za kolesarje:
Kakšna pravila so, ter kdo ima prednost na prehodu za kolesarje sem šel preverit v ZPrCP, kjer sem našel sledeče:
Obvezuje ustavitev pred prehodom, da vozniki pešcem omogočijo varno prečkanje vozišča.
Obvezuje ustavitev vozila, da voznik ne ogrozi pešcev in kolesarjev ma prehodu.
Prepoveduje ustavitev in parkiranje na in pred prehodom (za pešče ali kolesarje).
Prehod za pešce ter prehod za kolesarje sta torej podobna. V primeru prehoda za pešce je "prednost" dana pešcem. V primeru prehoda za kolesarje pa vprašanje prednosti ni razrešena; omenjena je zgolj obveznost voznikov, da kolesarjev na prehodu za kolesarje ne povozijo. (Kar je morda dovolj samo po sebi. Sicer pa kolesar s takim prečkanjem ne krši ZPrCP?)
Tako prehod za pešce, kot tudi prehod za kolesarje, lahko označuje znak, ki pa seveda ni obvezen. Odsotnost znaka voznikov ne razrešuje obveznosti, saj talne oznake zadostujejo.
Še nekaj primerov iz prakse:
V prvem primeru (Večna pot, Lj) imajo kolesarji z znakom STOP odvzeto prednost. Kar je na dane okoliščine smiselno (kolesar se do ceste pripelje iz gozda, kjer je preglednost slaba).
Tu se poraja vprašanje, ali bi v primeru brez STOP znaka imel kolesar prednost pred vozili na cesti, ali pa je STOP znak tja postavljen le za dodatno obveščanje kolesarjev o nenadni nevarnosti, kljub temu, da prednosti nima.
V drugem primeru (krožišče Žale, Lj) gre za situacijo, kjer kolesarji zavijejo levo ter prečkajo cesto. Čeprav je prehod postavljen v neposredno bližino krožišča, prehod poteka izven križišča (zato gre v tem primeru za prehod za kolesarje, ne pa za kolesarsko stezo).
Sicer je krožišče hinavsko, saj kolesarska poteka čez ene (manj prometne) izvoze kot kolesarska steza (v križišču), čez druge (bolj prometne) izvoze pa kot prehod za kolesarje (izven križišča).
Tu se poraja vprašanje, ali ima kolesar na prehodu za kolesarje prednost pred vozili na cesti.
Vaša mnenja?
Tako, da če že govorimo o mitih v prometu je eden bolj butastih neobstoječi "prehod za kolesarje". Torej pas kolesarske steze, ki pravokotno seka vozišče in na katerem si kolesarji domišljajo, da veljajo enaka pravila, kot na prehodu za pešce.
Kakšna pravila so, ter kdo ima prednost na prehodu za kolesarje sem šel preverit v ZPrCP, kjer sem našel sledeče:
41. člen (vožnja z vozilom na prehodu za pešce)V tem členu je govora le o pešcih in prehodu za pešce, nikakor pa ne o kolesarjih in prehodu za kolesarje. (Kadar kolesar hodi ob kolesu, se tudi on smatra za pešca; sicer pa ne.)
(1) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
Obvezuje ustavitev pred prehodom, da vozniki pešcem omogočijo varno prečkanje vozišča.
45. člen (hitrost vožnje)V tem členu je točno omenjen prehod za kolesarje.
(2) Voznik, ki se približuje križišču, prehodu ceste čez železniško progo, prehodu za pešce, kolesarski stezi, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom za pešce, pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje.
(10) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenskih točk.
Obvezuje ustavitev vozila, da voznik ne ogrozi pešcev in kolesarjev ma prehodu.
65. člen (ustavitev in parkiranje)V tem členu je večkrat točno omenjen prehod za kolesarje.
(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:
1. na prehodu za pešce, stezi za pešce, pločniku ali v območju za pešce. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
2. na prehodu za kolesarje;
3. na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
Prepoveduje ustavitev in parkiranje na in pred prehodom (za pešče ali kolesarje).
Prehod za pešce ter prehod za kolesarje sta torej podobna. V primeru prehoda za pešce je "prednost" dana pešcem. V primeru prehoda za kolesarje pa vprašanje prednosti ni razrešena; omenjena je zgolj obveznost voznikov, da kolesarjev na prehodu za kolesarje ne povozijo. (Kar je morda dovolj samo po sebi. Sicer pa kolesar s takim prečkanjem ne krši ZPrCP?)
Tako prehod za pešce, kot tudi prehod za kolesarje, lahko označuje znak, ki pa seveda ni obvezen. Odsotnost znaka voznikov ne razrešuje obveznosti, saj talne oznake zadostujejo.
Prehod za pešce in/ali kolesarje
Še nekaj primerov iz prakse:
V prvem primeru (Večna pot, Lj) imajo kolesarji z znakom STOP odvzeto prednost. Kar je na dane okoliščine smiselno (kolesar se do ceste pripelje iz gozda, kjer je preglednost slaba).
Tu se poraja vprašanje, ali bi v primeru brez STOP znaka imel kolesar prednost pred vozili na cesti, ali pa je STOP znak tja postavljen le za dodatno obveščanje kolesarjev o nenadni nevarnosti, kljub temu, da prednosti nima.
V drugem primeru (krožišče Žale, Lj) gre za situacijo, kjer kolesarji zavijejo levo ter prečkajo cesto. Čeprav je prehod postavljen v neposredno bližino krožišča, prehod poteka izven križišča (zato gre v tem primeru za prehod za kolesarje, ne pa za kolesarsko stezo).
Sicer je krožišče hinavsko, saj kolesarska poteka čez ene (manj prometne) izvoze kot kolesarska steza (v križišču), čez druge (bolj prometne) izvoze pa kot prehod za kolesarje (izven križišča).
Tu se poraja vprašanje, ali ima kolesar na prehodu za kolesarje prednost pred vozili na cesti.
Vaša mnenja?
udirač => uni. dipl. inž. rač.
- spremenil: GizmoX ()
jype ::
Vaša mnenja?Nočeš vedet.
Država in občina sta se z nekimi (podpisanimi) dokumenti obvezali ustvarjati pogoje za trajnostno mobilnost. Da pešci in kolesarji kjerkoli (razen na cestah, rezerviranih za motorni promet) nimajo prednosti v prometu je v direktnem nasprotju s takšnimi dokumenti, kar pomeni, da je vaša država zanič, ker se niti sama s seboj ne zna zmeniti, kaj želi.
GupeM ::
Kolesar pri prehodu čez cesto nima prednosti. Tisti znak STOP je na Večni poti zato, ker kolesarji, vključno z Juretom, tega ne vejo. Z znakom STOP se jim to samo eksplicitno pove. Na drugih mestih lahko voznik še pravočasno ustavi, četudi razni Jureti uletavajo na cesto, čeprav nimajo prednosti. Na Večni poti pa je preglednost res slaba in brez tistega STOP znaka bi verjetno že imeli kar nekaj pokojnih Juretov na tistem mestu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GupeM ()
GizmoX ::
Kolesar pri prehodu čez cesto nima prednosti. Tisti znak STOP je na Večni poti zato, ker kolesarji, vključno z Juretom, tega ne vejo. Z znakom STOP se jim to samo eksplicitno pove. Na drugih mestih lahko voznik še pravočasno ustavi, četudi razni Jureti uletavajo na cesto, čeprav nimajo prednosti. Na Večni poti pa je preglednost res slaba in brez tistega STOP znaka bi verjetno že imeli kar nekaj pokojnih Juretov na tistem mestu.Kateri člen bi pa Jureti kršili? V primeru, ko ni STOP znaka.
Kje pa najdem, kaj sta država in občina podpisali glede trajnostne mobilnosti? Sem mislil, da so se kvečjemu ustno/idejno zavezali, tako da bom z veseljem pogledal.Vaša mnenja?Država in občina sta se z nekimi (podpisanimi) dokumenti obvezali ustvarjati pogoje za trajnostno mobilnost.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GizmoX ()
frudi ::
Citirani 45. člen v ničemer ne pravi, da imajo kolesarji na prehodu avtomatsko prednost pred drugimi udeleženci v prometu. Pravi le, da mora voznik voziti s primerni hitrostjo, da ustavi pred prehodom v tistih situacijah, ko kolesar ima prednost.
Katere so torej tiste situacije, ko ima kolesar prednost? Precej enostavno, za kolesarje veljajo enaka pravila prednosti, kot za avtomobile. Če bi torej v dani situaciji imel avto prednost, jo ima tudi kolesar. Če bi imel avto odvzem prednosti, jo ima tudi kolesar.
V tej luči lahko analiziramo in zlahka razumemo tudi dane primere. V prvem (Večna pot) kolesarska steza predstavlja stransko cesto, ki seka prednostno cesto. Stranska cesta je označena s temu ustrezno signalizacijo, stop znakom. V drugem primeru (Žale) pa je najbolje, če si kolesarsko stezo predstavljaš kot dodaten zunanji pas v krožišču. Potem je jasno, da imajo vozila, ki nadaljujejo vožnjo v krožišču (v tem primeru kolesarji), prednost pred tistimi, ki se vključujejo v krožišče ali ga zapuščajo.
Katere so torej tiste situacije, ko ima kolesar prednost? Precej enostavno, za kolesarje veljajo enaka pravila prednosti, kot za avtomobile. Če bi torej v dani situaciji imel avto prednost, jo ima tudi kolesar. Če bi imel avto odvzem prednosti, jo ima tudi kolesar.
V tej luči lahko analiziramo in zlahka razumemo tudi dane primere. V prvem (Večna pot) kolesarska steza predstavlja stransko cesto, ki seka prednostno cesto. Stranska cesta je označena s temu ustrezno signalizacijo, stop znakom. V drugem primeru (Žale) pa je najbolje, če si kolesarsko stezo predstavljaš kot dodaten zunanji pas v krožišču. Potem je jasno, da imajo vozila, ki nadaljujejo vožnjo v krožišču (v tem primeru kolesarji), prednost pred tistimi, ki se vključujejo v krožišče ali ga zapuščajo.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
jype ::
Kje pa najdem, kaj sta država in občina podpisali glede trajnostne mobilnosti? Sem mislil, da so se kvečjemu ustno/idejno zavezali, tako da bom z veseljem pogledal.
V imenu države to ureja minister za infrastrukturo (prej za promet in zveze):
http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podroc...
V imenu občine pa občinski svet. Za Ljubljano sta ključna dva dokumenta:
https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani...
https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/ce...
Pravi le, da mora voznik voziti s primerni hitrostjo, da ustavi pred prehodom v tistih situacijah, ko kolesar ima prednost.4. člen pravi, da mora voziti tako hitro, da lahko ustavi tudi v primeru, ko kolesar nima prednosti. Ker je 4. člen pomembnejši, je zato treba upoštevati tega.
V tej luči lahko analiziramo in zlahka razumemo tudi dane primere. V prvem (Večna pot) kolesarska steza predstavlja stransko cesto, ki seka prednostno cesto. Stranska cesta je označena s temu ustrezno signalizacijo, stop znakom. V drugem primeru (Žale) pa je najbolje, če si kolesarsko stezo predstavljaš kot dodaten zunanji pas v krožišču. Potem je jasno, da imajo vozila, ki nadaljujejo vožnjo v krožišču (v tem primeru kolesarji), prednost pred tistimi, ki se vključujejo v krožišče ali ga zapuščajo.Problem krožišča Žale je, da na nekaterih priključnih cestah kolesarsko stezo spelje _ven_ iz krožišča, ter s tem odvzame prednost kolesarju. To ni nobeno spodbujanje trajnostne mobilnosti, kaj šele zavzemanje za varnost v prometu. Kolesarji _morajo_ imeti povsod prednost, ker le tako lahko zagotovimo, da bodo delali kar najmanj prekrškov.
Žal vozniki motornih vozil tudi v krožiščih, kjer kolesar ima povsod prednost, te prednosti nikoli ne upoštevajo in kolesar, če želi preživeti, se mora temu pokoriti. No, obstaja še ena metoda: Z ustrezno cenenim kolesom do roba ceste pripeljemo normalno, potem pa skočimo dol in pustimo, da kolo samo nadaljuje pot in s tem voznika, ki trči ob kolo vsaj začasno streznimo - tak manever ga stane ogromno časa, papirologije, denarja in živcev, kolesarja pa skrajno malo. Reč je seveda v nasprotju s 4. členom, ampak vedno se lahko, tako kot vozniki motornih vozil, zlažeš, da ga nisi videl.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
frudi ::
4. člen pravi, da mora voziti tako hitro, da lahko ustavi tudi v primeru, ko kolesar nima prednosti. Ker je 4. člen pomembnejši, je zato treba upoštevati tega.
Ja, tudi to je res, tudi če kolesar avtomobilu odvzame prednost, slednji mora voziti dovolj previdno, da lahko prepreči nesrečo. Še vedno pa to ne pomeni, da ima kolesar avtomatsko prednost, le da je v taki situaciji prekršil prometne predpise.
Problem krožišča Žale je, da na nekaterih priključnih cestah kolesarsko stezo spelje _ven_ iz krožišča, ter s tem odvzame prednost kolesarju. To ni nobeno spodbujanje trajnostne mobilnosti, kaj šele zavzemanje za varnost v prometu. Kolesarji _morajo_ imeti povsod prednost, ker le tako lahko zagotovimo, da bodo delali kar najmanj prekrškov.
Sam dvomim, da zamaknjenost prehoda za par metrov v tem konkretnem krožišču pomeni, da se s tem kolesarjem odvzame prednost. Verjamem, da bi tako policija, kot sodišče potrdila, da se kolesarska steza in prehod še vedno smatrata kod del krožišča. Se pa pustim prepričati, če ima kdo praktični dokaz v nasprotno.
Ampak tudi v primeru, da se smatra kolesarski prehod kot izven krožišča, bi moral imeti kolesar še vedno prednost pred vozili, ki zapuščajo krožišče. V tem primeru bi veljalo desno pravilo, ker se srečata dve enakovredni cesti (kjer je ena od cest kolesarska steza). Bi pa imela v tem primeru prednost pred kolesarji vozila, ki se približujejo krožišču.
Se pa absolutno strinjam, da je zasnova tega izvoza/uvoa v krožišče pomankljva, ker daje voznikom varljiv vtis, da ne rabijo paziti na kolesarje, ki pa imajo v resnici še vedno prednost.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
b0rc ::
Kje pa najdem, kaj sta država in občina podpisali glede trajnostne mobilnosti? Sem mislil, da so se kvečjemu ustno/idejno zavezali, tako da bom z veseljem pogledal.
V imenu države to ureja minister za infrastrukturo (prej za promet in zveze):
http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podroc...
V imenu občine pa občinski svet. Za Ljubljano sta ključna dva dokumenta:
https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani...
https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/ce...
Pravi le, da mora voznik voziti s primerni hitrostjo, da ustavi pred prehodom v tistih situacijah, ko kolesar ima prednost.4. člen pravi, da mora voziti tako hitro, da lahko ustavi tudi v primeru, ko kolesar nima prednosti. Ker je 4. člen pomembnejši, je zato treba upoštevati tega.
V tej luči lahko analiziramo in zlahka razumemo tudi dane primere. V prvem (Večna pot) kolesarska steza predstavlja stransko cesto, ki seka prednostno cesto. Stranska cesta je označena s temu ustrezno signalizacijo, stop znakom. V drugem primeru (Žale) pa je najbolje, če si kolesarsko stezo predstavljaš kot dodaten zunanji pas v krožišču. Potem je jasno, da imajo vozila, ki nadaljujejo vožnjo v krožišču (v tem primeru kolesarji), prednost pred tistimi, ki se vključujejo v krožišče ali ga zapuščajo.Problem krožišča Žale je, da na nekaterih priključnih cestah kolesarsko stezo spelje _ven_ iz krožišča, ter s tem odvzame prednost kolesarju. To ni nobeno spodbujanje trajnostne mobilnosti, kaj šele zavzemanje za varnost v prometu. Kolesarji _morajo_ imeti povsod prednost, ker le tako lahko zagotovimo, da bodo delali kar najmanj prekrškov.
Žal vozniki motornih vozil tudi v krožiščih, kjer kolesar ima povsod prednost, te prednosti nikoli ne upoštevajo in kolesar, če želi preživeti, se mora temu pokoriti. No, obstaja še ena metoda: Z ustrezno cenenim kolesom do roba ceste pripeljemo normalno, potem pa skočimo dol in pustimo, da kolo samo nadaljuje pot in s tem voznika, ki trči ob kolo vsaj začasno streznimo - tak manever ga stane ogromno časa, papirologije, denarja in živcev, kolesarja pa skrajno malo. Reč je seveda v nasprotju s 4. členom, ampak vedno se lahko, tako kot vozniki motornih vozil, zlažeš, da ga nisi videl.
Za takšne paciente, ki mislijo da jih bo obvaroval nek prometni člen, ko izvajajo svoje akrobacije s kolesom, na koncu poskrbi zakon močnejšega. Čeprav maš prednost, ti ne bo pomagalo, ko te bo nekdo zbil. Pamet v glavo!
facepalm ::
malo vec strpnosti iz strani vseh udelezencev v prometu in se takih vprasanj sploh nebi sprasevali.
mene sploh ne briga ce ima kolesar prednost ali ne. ce precka po kolesarski stezi ali po prehodu za pesce.
vedno mu odstopim prednost. zazeljeno je le, da se pripelje s prilagojeno hitrostjo, da ga pravocasno opazim in opravim manever v miru.
ko sem na kolesu pa skoraj vedno ustavim pred preckanjem, oz ne preckam cestisca dokler se avtomobil ne ustavi. vcasih tako "zahebem" prometni flow, imam pa vsaj kosti cele.
zadnje case ne zaupam vec nobenemu udelezencu v prometu. imas na eni strani nesposobneze, kateri niso sposobni vklopit smernika med voznjo, na drugi strani pa tiste, ki so se jih naucili vklapljati in jih vklopijo tudi takrat ko nimajo namena zavit.
mene sploh ne briga ce ima kolesar prednost ali ne. ce precka po kolesarski stezi ali po prehodu za pesce.
vedno mu odstopim prednost. zazeljeno je le, da se pripelje s prilagojeno hitrostjo, da ga pravocasno opazim in opravim manever v miru.
ko sem na kolesu pa skoraj vedno ustavim pred preckanjem, oz ne preckam cestisca dokler se avtomobil ne ustavi. vcasih tako "zahebem" prometni flow, imam pa vsaj kosti cele.
zadnje case ne zaupam vec nobenemu udelezencu v prometu. imas na eni strani nesposobneze, kateri niso sposobni vklopit smernika med voznjo, na drugi strani pa tiste, ki so se jih naucili vklapljati in jih vklopijo tudi takrat ko nimajo namena zavit.
zavajon ::
Moje mnenje je, da bi bil promet dosti bolj tekoč, če bi udeleženci namesto razmišljali o zakonih in tem, kdo ima prednost, gledali okoli sebe in se odločali razumsko.
Obstaja nekaj osnovnih pravil:
1. Vsi morajo priti tja, kamor so namenjeni
2. Pusti večjemu prednost
3. Predpostavi, da se udeleženec, s katerim si v koliziji, ne zna odločiti, kdo je večji
Jaz bi vsakega Slovenca poslal za nekaj časa v Indijo, da bi se naučil, kako se s temi pravili da narediti promet tekoč brez vsakršnih predpisov ;)
Obstaja nekaj osnovnih pravil:
1. Vsi morajo priti tja, kamor so namenjeni
2. Pusti večjemu prednost
3. Predpostavi, da se udeleženec, s katerim si v koliziji, ne zna odločiti, kdo je večji
Jaz bi vsakega Slovenca poslal za nekaj časa v Indijo, da bi se naučil, kako se s temi pravili da narediti promet tekoč brez vsakršnih predpisov ;)
Matek ::
V tem oziru je zanimiv primer križišča Rozmanove ulice in Šuštaršičevega nabrežja (na Google Maps so žal prestare fotke), kjer po obeh ulicah poteka kolesarska steza, na križišču pa je čez Rozmanovo skupaj s prehodom za pešce še prehod za kolesarje.
Moraš torej kot kolesar, ki se pelje po kolesarski cesti po Rozmanovi, ustaviti kolesarju, ki se pelje po kolesarski cesti po nabrežju in ti seka pot po kolesarskem prehodu?
Moraš torej kot kolesar, ki se pelje po kolesarski cesti po Rozmanovi, ustaviti kolesarju, ki se pelje po kolesarski cesti po nabrežju in ti seka pot po kolesarskem prehodu?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
GizmoX ::
1. krak - kolesarji so znotraj krožišča (za trikotnikom), so del krožiščaProblem krožišča Žale je, da na nekaterih priključnih cestah kolesarsko stezo spelje _ven_ iz krožišča, ter s tem odvzame prednost kolesarju. To ni nobeno spodbujanje trajnostne mobilnosti, kaj šele zavzemanje za varnost v prometu. Kolesarji _morajo_ imeti povsod prednost, ker le tako lahko zagotovimo, da bodo delali kar najmanj prekrškov.
Sam dvomim, da zamaknjenost prehoda za par metrov v tem konkretnem krožišču pomeni, da se s tem kolesarjem odvzame prednost. Verjamem, da bi tako policija, kot sodišče potrdila, da se kolesarska steza in prehod še vedno smatrata kod del krožišča. Se pa pustim prepričati, če ima kdo praktični dokaz v nasprotno.
2. krak - kolesarji so zunaj krožišča (pred trikotnikom), slučajno le metre od krožišča; lahko bi bili pa 50 metrov stran, pa bi bilo še vseeno enako
3. krak - kolesarji so znotraj krožišča (glej 1.)
4. krak - kolesarji so zunaj krožišča (glej 2.)
Kolesar krake loči po tem, da je enkrat puščica naravnost (ima prednost), drugič pa puščica levo (nima prednosti).
Ampak tudi v primeru, da se smatra kolesarski prehod kot izven krožišča, bi moral imeti kolesar še vedno prednost pred vozili, ki zapuščajo krožišče. V tem primeru bi veljalo desno pravilo, ker se srečata dve enakovredni cesti (kjer je ena od cest kolesarska steza). Bi pa imela v tem primeru prednost pred kolesarji vozila, ki se približujejo krožišču.Desno pravilo bi šele bilo hecno - do sredine ceste bi imel kolesar prednost, potem bi pa čakal vozila z njegove desne (ki se vključujejo v krožišče).
Bi pa poenostavilo pogled na to, se strinjam.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
GizmoX ::
V tem oziru je zanimiv primer križišča Rozmanove ulice in Šuštaršičevega nabrežja (na Google Maps so žal prestare fotke), kjer po obeh ulicah poteka kolesarska steza, na križišču pa je čez Rozmanovo skupaj s prehodom za pešce še prehod za kolesarje.Ampak tam je križišče, torej se držiš pravil za kolesarje v križiščih. Se pravi tam ni kolesarskega prehoda, ampak kolesarski pas, ekvivalenten "avtomobilskem" pasu.
Moraš torej kot kolesar, ki se pelje po kolesarski cesti po Rozmanovi, ustaviti kolesarju, ki se pelje po kolesarski cesti po nabrežju in ti seka pot po kolesarskem prehodu?
Google Cafe View
udirač => uni. dipl. inž. rač.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GizmoX ()
GizmoX ::
Moje mnenje je, da bi bil promet dosti bolj tekoč, če bi udeleženci namesto razmišljali o zakonih in tem, kdo ima prednost, gledali okoli sebe in se odločali razumsko.
Obstaja nekaj osnovnih pravil:
1. Vsi morajo priti tja, kamor so namenjeni
2. Pusti večjemu prednost
3. Predpostavi, da se udeleženec, s katerim si v koliziji, ne zna odločiti, kdo je večji
Jaz bi vsakega Slovenca poslal za nekaj časa v Indijo, da bi se naučil, kako se s temi pravili da narediti promet tekoč brez vsakršnih predpisov ;)
Se pravi če uleti šlepar iz stranske ulice, mu ni treba nič pogledati, samo zapelje čez glavno cesto?
udirač => uni. dipl. inž. rač.
jype ::
frudi ::
1. krak - kolesarji so znotraj krožišča (za trikotnikom), so del krožišča
2. krak - kolesarji so zunaj krožišča (pred trikotnikom), slučajno le metre od krožišča; lahko bi bili pa 50 metrov stran, pa bi bilo še vseeno enako
3. krak - kolesarji so znotraj krožišča (glej 1.)
4. krak - kolesarji so zunaj krožišča (glej 2.)
Kolesar krake loči po tem, da je enkrat puščica naravnost (ima prednost), drugič pa puščica levo (nima prednosti).
To je bolj ali manj redno stanje v krožiščih, kjer se v/iz krožišča stekajo dvo- ali več-pasovne ceste. Takrat sta prehoda za kolesarje in pešce nekoliko zamaknjena, da prečkata ožji del cestišča, ne pa precej širši del tik ob prehodu v krožni del. Po mojem se vseeno v teh primerih prehodi še vedno smatrajo kot del (razširjenega) krožišča in imajo kolesarji na njih prednost.
Desno pravilo bi šele bilo hecno - do sredine ceste bi imel kolesar prednost, potem bi pa čakal vozila z njegove desne (ki se vključujejo v krožišče).
Bi pa poenostavilo pogled na to, se strinjam.
Bi bilo smešno ja :)
Ampak spet, te situacije se dogajajo na krožiščih z večpasovnimi cestami, tam pa prehodi za kolesarje in pešce tipično potekajo tudi preko otočka. Tako bi kolesar lahko počakal lepo na otočku, brez da bi oviral voznike na svoji levi :)
Moraš torej kot kolesar, ki se pelje po kolesarski cesti po Rozmanovi, ustaviti kolesarju, ki se pelje po kolesarski cesti po nabrežju in ti seka pot po kolesarskem prehodu?
Odvisno od situacije. Apliciraj pravilo srečanja in desno pravilo, pa bo jasno, kateri od kolesarjev ima prednost, kateri pa mora ustaviti.
Se pravi če uleti šlepar iz stranske ulice, mu ni treba nič pogledati, samo zapelje čez glavno cesto?:DTako je. Patria pa lahko pripelje tudi iz izložbe ob cesti.
Neizpodbitno dejstvo je, da imajo oklepna vozila prednost vedno in povsod.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: frudi ()
jype ::
Odvisno od situacije. Apliciraj pravilo srečanja in desno pravilo, pa bo jasno, kateri od kolesarjev ima prednost, kateri pa mora ustaviti.Kolesarjem ni treba ustavljati, ker zasedajo manj kot pol kvadratnega metra cestišča in se lahko pri hitrostih, ki so zanje značilne, brez težav zmešajo in nihče nikoga ne poškoduje.
Neizpodbitno dejstvo je, da imajo oklepna vozila prednost vedno in povsod.In vendar kolesarju ni treba ustaviti:
GizmoX ::
To je bolj ali manj redno stanje v krožiščih, kjer se v/iz krožišča stekajo dvo- ali več-pasovne ceste. Takrat sta prehoda za kolesarje in pešce nekoliko zamaknjena, da prečkata ožji del cestišča, ne pa precej širši del tik ob prehodu v krožni del. Po mojem se vseeno v teh primerih prehodi še vedno smatrajo kot del (razširjenega) krožišča in imajo kolesarji na njih prednost.Razumem, ampak potem bi moral trikotnik stati vedno pred prehodom/kolesarsko. Pa so se očitno zavestno odločili, da ga postavijo šele po prehodu. Trikotnik pa tukaj postavlja meje križišča. Aj, da enkrat srečam policaja...
Ampak spet, te situacije se dogajajo na krožiščih z večpasovnimi cestami, tam pa prehodi za kolesarje in pešce tipično potekajo tudi preko otočka. Tako bi kolesar lahko počakal lepo na otočku, brez da bi oviral voznike na svoji levi :)Sicer res, ampak kateri kolesar bo pa vedel, da mora vmes ustaviti in počakati...
Vozilo na nujni vožnji :D
udirač => uni. dipl. inž. rač.
jype ::
GizmoX ::
Saj tisti teden za varnost kolesarjev vnaprej najavijo, tako da se lahko prilagodimo.Aj, da enkrat srečam policaja...Policisti kolesarje kaznujejo le v občasnih akcijah zoper kolesarje, sicer pa nikoli.
Sicer sem mislil zato, da ga pobaram o prednosti na prehodu za kolesarje.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
jype ::
Nič ti ne pomaga, ker fizika zahteva, da počakaš, da imaš prostor. Verjetno je fino vedet, da imaš prednost, ampak razlike zate ni nobene.
GizmoX ::
Nič ti ne pomaga, ker fizika zahteva, da počakaš, da imaš prostor. Verjetno je fino vedet, da imaš prednost, ampak razlike zate ni nobene.Zgolj in samo to
Sicer pa ja, ni bistvene razlike. udirač => uni. dipl. inž. rač.
predi ::
Za takšne paciente, ki mislijo da jih bo obvaroval nek prometni člen, ko izvajajo svoje akrobacije s kolesom, na koncu poskrbi zakon močnejšega. Čeprav maš prednost, ti ne bo pomagalo, ko te bo nekdo zbil. Pamet v glavo!Za paciente na drugi strani pa poskrbi Kazenski zakonik pod grožnjo denarne in zaporne kazni.
V Mariboru je v krožišču na Ulici Veljka Vlahoviča voznik osebnega vozila na izvozu iz krožišča trčil v kolesarko. Ta je napačno vozila po levi kolesarski stezi, namesto po desni. Je pa cesto prečkala na prehodu za kolesarje.
Kolesarska je padla po vozišču in se hudo poškodovala, zaradi česar so jo reševalci odpeljali v mariborski klinični center. Zoper voznika bodo policisti vložili kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, proti kolesarki pa bo izveden hiter postopek.
https://www.vecer.com/v-mariboru-huda-n...
Ko je v krožišču pripeljal do izvoza v smeri Vrazove ulice, kjer je na vozišču označen prehod za kolesarje, ni vozil posebej previdno in s takšno hitrostjo, da bi lahko ustavil in pustil mimo kolesarko, ki je pripeljala po levi kolesarski stezi oziroma ni vozila po desni kolesarski stezi, glede na dovoljeno smer vožnje, in je prečkala vozišče na prehodu za kolesarje.
https://mariborinfo.com/novica/kronika/...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kolesar, voznik, kolizija (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Na cesti | 56487 (52132) | jype |
| » | Miti, zmote in nepoznavanje predpisov (strani: 1 2 3 )Oddelek: Na cesti | 40787 (35658) | St235 |
| » | Republiški testiOddelek: Loža | 6051 (5308) | St235 |
| » | Prednost na cesti (teorija)Oddelek: Na cesti | 3710 (3467) | black ice |
| » | Krožno križišče - prednost (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 49995 (45948) | floyd1 |