Prijavi se z GoogleID

» »

Ko se ti piše

Ko se ti piše

strani: 1 ... 8 9 10 11 12 13

Pika na i ::

V hlevu

Saj nisem bila prvič zraven.
Je bilo pa prvič, da je krava povrgla mrtvega teleta.
Pravzaprav je bila telička.

In krava...
Ne, jaz ne smem biti ob takih dogodkih zraven.
Šlo mi je na jok.
Krava jo je lizala in jaz sem si predstavljala, da ji govori.....daj, zbudi se, vstani....poglej koliko hrane imam....in mleko boš dobila....daj, vstani že!
Pa je rjava lepotica ni slišala.
Pobožala sem jo.

Potem so jo odnesli.
Tako velika je bila....prevelika.

Mukanje izmučene krave se mi je zažrlo v možgane.
Stiskala sem zobe, da mi solze ne bi zalile oči.

Spogledala sva se.
Kmet je, ja.
Rad ima svoje živali. Dobro se jim godi pri njem.
- Saj veš, da nismo mogli nič.
Skotalila se je prva solza.....pa druga.....pa.......

Predobro ga poznam, da ne bi vedela, zakaj se je obrnil stran.
- Kaj bo s kravo?

Slišala sem pogovor veterinarjev. Mogoče sem ju napačno razumela?
- Tudi ona...bo šla. Preveč je poškodovana. Ne da se ji pomagat.
Končno me je pogledal.
Njegove oči so mi povedale. Da mu je zelo hudo.

Torej obe.
- Žal mi je.
Kako zelo je podoben očetu, sem pomislila. Mojemu stricu.
Žival zanj nikoli ni bila le kup mesa in dreka.

In meni v hlevu ni nikoli smrdelo.
Smrdi mi vse kaj drugega. Pohlep, recimo. Hinavščina. Pa laž. Nakladači. Samovšečneži. Ljudje brez hrbtenice.

- Grem.
- Si vzela klobase?
Pokimam.
In si mislim............le zakaj sem si ravno danes zaželela suhih klobas.

/js, 2009)



js,2018 - še vedno jem klobase.

MasterTade ::

Če si celo življenje v hlevu ti itak ne smrdi :D
Mors omnia aequat

Pika na i ::

Tako je.

kuall ::

Štale so mučilnice za živali in ljudi. Slab zrak, muhe, gnoj, tema, privez.
Po drugi strni pa če pomisliš na srne, ki jih zmoči vsak dež in so lačne pozimi jim pa ni veliko fakin bolje.

Pika na i ::

V hlevu strašna je galama
gnojna je postala slama.

Liska se je razjezila,
menda otrobov premalo je dobila.

Opleta z repom, divje tuli,
baje ji v vampu glasno kruli.

"Poglej no, kakšen je tvoj kup dreka!"
jo miri soseda Šeka.
"Če boš še malo v gobec dala,
zvečer v gnoju boš ležala!"

"Joj Šeka, si res ena šavra!"
iz kota se oglasi Mavra.
"Če Liska otrobov ne dobi,
bo v hlevu tekla kravja kri!"

Mukanju ni konca.


Bivši bik Buhtl je pa lepo tiho. Zaradi njih je postal vol.

windigo ::

Zadnja knjiga JBP poziva njegove sledilce, naj pospravijo sobo in hodijo pokončno. Le tako bodo lahko kljubovali kaosu na družbeni ravni, ki ga prinaša nepremišljena ali celo kar zlobna post-marksistična levica. Nadvse odločno poudarja, kako je pomembna resnica v boju s kaotičnimi časi in kaotičnimi idejami. In prvi korak je spraviti svojo hišo v red. V tem mu pritrjuje celo nihče drug kot njegova arhnemeza Slavoj Žižek, ki prav tako poudarja pomen resnice, če že ne gre globlje in drugače, pa kot družbene pogodbe, ki je nujna za obstoj civilizacije, za mirno sobivanje.
Vendar ko je Sam Harris, ki ga sicer tudi Žižek iz dna srca prezira, poskušal Petersona povprašati po naravi njegove resnice, pa iz slednjega ni uspel izvleči kakšne definicije, razen tega, da gre za neodarvinistični pragmatizem v trditvi, da je resnica vse tisto, kar koristi preživetju. Laž pa je posledično tisto, kar vodi v smrt ali izumrtje. Zaslutili smo lahko, da poskuša resnico misliti v moralnih okvirjih, da jo je potrebno podrediti dobremu življenju, da je neločljiva od etike. Vendar pa jo formalno utemelji na evolucijski teoriji in ne na morali. Povezave pa ostanejo rahlo nejasne. Ljubitelji čopraističnih in koeljevskih vsepovezanih modrosti bodo tu verjetno veselo pomigali z ušesi in pridodali, da se to vse ujema na kvantno informacijsko astralno duhovnem nivoju. Ali čem podobnem, žal z njihovo terminologijo nisem najbolj na tekočem.

Hume nam je pokazal, da zija med dejstvi in vrednotami razpoka in Peterson se je odločil, da jo je potrebno ne samo premostiti, kar počnemo skoraj vsi (in vsak najvrž vsaj malo drugače), ampak kar zapreti in sicer z evolucijsko teorijo. Morda se je zato odločil, ker je Sam Harris napisal knjigo o tej tematiki, z radikalno drugačnega, znanstveno empiričnega vidika, kjer je človekovo blagostanje tisto, ki nam določa etiko in moralo. To blagostanje lahko vidimo vsak po svoje in to nas ne pripelje do jasnih usmeritev, ampak do številnih (a ne čisto poljubnih) možnosti. Povrh vsega smo še precej kratkovidni glede naših dejanj, ta kratkovidnost, ki včasih izvira tudi iz spremenljive narave tega blagostanja, recimo če pomislimo na kakšne podnebne spremembe, ki jih je prineslo stremljenje za bogastvom, je tako lahko precej problematična. Kako ostati v okvirih znanosti in vendar imeti za kompas v dejanjih neko trdnejšo gotovost in ne poljubnost, ki izvira iz nekega minljivega stanja človeštva. Peterson sluti, da je evolucijska teorija tisto, kar je robustnejše od naših omejenih prizadevanj za boljšim življenjem, vendar pa ima težavo jasno pojasniti, kako je to povezano z resnico in kakšne posledice ima to za nas in naše delovanje.

V družbenih vedah poznajo izraz hiper-realnost, njegov pomen pa je, da nismo zares sposobni ločiti med tem, kar je realno in tistim, kar je družbeni konstrukt. In tudi Jordan Peterson tu zagovarja poseben pomen (določenih) mitov in zgodb, s čemer ni prav nič narobe, vsaj ne odkrivamo vedno znova in mukotrpno in od začetka tople vode v globinah prej omenjenega prepada med dejstvi in vrednotami. V to sodi tudi, da vse zgodbe niso enakovredne, vsi miti ne koristni, kar verjetno pripelje do tega, da obstaja tudi na tem področju hierarihija mitov, pravljic in bulšita, ali celo kar škodljivih zgodb, ki nam jih včasih tlačijo v glavo, tudi, če jih nočemo. In britev, ki naj bi bila sposobna zarezati in razločiti koristne in škodljive zgodbe, pobriti nadležni bulšit, porezati ljulko pred žetvijo, ni occamovo rezilo, ampak nekaj veliko boljšega: evolucijska teorija.

Peterson torej priznava hiperrealnost in pravi: moja hiperrealnost je boljša od tvoje hiperrealnosti. Moji miti imajo adaptivno vrednost, skupine, ki jim sledijo, so v boljšem položaju od tistih skupin, ki jim ne sledijo. In to je resnica. Pa je res? Selekcija skupin ni nekaj, o čemer bi se evolucionisti ravno strinjali, nasprotno, v pretežni meri jo zavračajo kot precej neučinkovito. Direktno selekcija recimo (kot primer lastnosti) bolj pro-socialnih individuumov v različnih skupinah je učinkovitejša od selekcije med bolj in manj pro-socialnimi skupinami. Kulturna evolucija pa je trenutno relativno marginalna ideja. Poleg tega je za večino ostalih resnica tisto, kar naj bi ostalo zunaj tekme med različnimi hiperrealnostmi, pa čeprav je zato ne bomo nikdar poznali do konca.

Nekaj zagovornikov evolucije skupin pa bi verjetno z dovolj vztrajnim iskanjem vseeno lahko našli. Najlažje najbrž pri zagrizenih zagovornikih pomena različnih kolektivov, pa naj gre za razrede ali narode, ali pa morda za tiste, ki trdijo, da njihovo identiteto v pretežni meri določa barva kože ali poistovetenje z določenim spolnim vedenjem. Pri tistih torej, proti katerim se Peterson nominalno sicer bori kot dekadentnim. Bojim pa se, da gre zato za neučinkovit boj, ki pa je toliko bolj strasten, ker ostaja znotraj širših miselnih okvirjev fašistov, komunistov, verskih fanatikov, identitetnih vojščakov in podobnih kreatur neizbrisljivo zaznamovanih s takšnimi ali drugačnimi miti.

In naj za konec parafraziram Milana Kundero: Življenje je drugje.

windigo ::

Seveda sta oba bralca včeraj opazila tudi očitno pomanjkljivost prejšnjega argumenta, kjer pišem o selekciji skupin, kjer vrednost mitologij in ideologij omejim na uspešnost skupin in potihem izključim dodano vrednost, ki jo miti in ideologije prinašajo meni kot individuumu in moji preživetveni in reproduktivni sposobnosti. Intra- in ne Inter- je tisto, kar je pomembno (določena mladina bi sicer nespametno prisegala na Juventus), oziroma, kot bi rekel gotovo tudi Sančo Pansa: bolje prvi na vasi, kot zadnji v mestu. Vsaj dokler v tej vasi kakšni Turki niso vtaknili kakšnega količka v kakšen anus zaradi kakšne nepokorščine. Ampak vseeno, it's personal development that matters. Pa potencial, voditeljstvo, prodornost, pa to. Tisto, na kar se spoznajo psihologi kot je Peterson. Tisto na kar lahko sami vplivamo. Ali pa tudi ne, vse to naj bi bile bolj osebne lastnosti, tako vsaj pravijo psihologi, torej nekaj menda nespremenljivega, ne pa nekakšne ideje, ki jih kar pes na repu prinese. Kaj pa lahko bistveno spremenimo, če sprejmemo Jezusa v svoje življenje (naprimer) in nastavimo po desnem še levo lice? Tako nekako naj bi to vsaj načelno šlo. Čeprav pravijo zlobni jeziki, da je treba nastaviti kaj drugega kot pa lice. Tretji pa, da je še bolje kot nastavljati biti tam ob nastavljenem. Ampak pustimo mikro in makro politike, katere ideje, ideologije ali miti, poleg ulizovanja, nastavljanja in prilizovanja, so lahko tiste, ki bi mi pomagale postati glavni na vasi, spremeniti moj položaj v hierarhiji dominance (kot temu pravi Peterson)? Oziroma katere ideje imajo zame lahko adaptivno vrednost? Lahko pridejo prav samo v kaotičnih družbenih razmerah ali tudi v stabilnih družbenih razmerah? Res me zanima. Častna pionirska. Da naj pobožam kakšno muco, če jo srečam na ulici? Z veseljem, če le ne bo ušiva ali garjava in pa žena ob tem ne bo preveč protestirala.

Matthai ::

Pika na i je izjavil:

In meni v hlevu ni nikoli smrdelo.
Smrdi mi vse kaj drugega. Pohlep, recimo. Hinavščina. Pa laž. Nakladači. Samovšečneži. Ljudje brez hrbtenice.

Ha,jaz ravno kot mentor delam na dijaškem projektu, kjer bosta dijaka naredila napravo za merjenje škodljivih plinov v kmetijstvu - konkretno, merilo se bo "smrad" (amonijak, VOC,...) v hlevu in če ga bo preveč, se bo samodejno zagnal ventilator, da prezrači hlev. Ravno včeraj sem programiral prvi prototip... 8-)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Unknown_001 ::

Smrad je občutek. Ne moreš ga meriti.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Matthai ::

Aja, smola. Potem smo pa čisto zgrešili projektni nalogo...

Ali pa:
Odor @ Wikipedia
Olf (unit) @ Wikipedia

P. S. Obstajajo tudi merila katera koncentracija amoniaka je škodljiva za zdravje: https://www.atsdr.cdc.gov/mmg/mmg.asp?i...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Unknown_001 ::

Matthai je izjavil:

Aja, smola. Potem smo pa čisto zgrešili projektni nalogo...

Ali pa:
Odor @ Wikipedia
Olf (unit) @ Wikipedia

P. S. Obstajajo tudi merila katera koncentracija amoniaka je škodljiva za zdravje: https://www.atsdr.cdc.gov/mmg/mmg.asp?i...


TI lahko meriš koncentracijo snovi v ozračju, ne moreš pa meriti občutka oz. smradu. Daj ti enemu prehlajenemu reč, da ozračje rahlo smrdi, te bo samo debelo gledal.

Ta tvoj način interpretiranja rezultatov je vzrok, da je statistika pogosto po krivici vzbudi asociacijo na laž.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

Če bibsibdejansko prebral vsebino linkov bi videl kaj pomeni da smrdi.

Če bi bil bralno pismen bi pa videl da sem prvič besedo smrad dal v narekovaj...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Unknown_001 ::

Matthai je izjavil:

Če bibsibdejansko prebral vsebino linkov bi videl kaj pomeni da smrdi.

Če bi bil bralno pismen bi pa videl da sem prvič besedo smrad dal v narekovaj...

Smrad je čut. Ne pa merljiva veličina.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Matthai ::

To measure odor sensation, an odor is diluted to a detection or recognition threshold. The detection threshold is the concentration of an odor in air when 50% of a population can distinguish between the odorous sample and an odor-free reference sample.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Unknown_001 ::

Matthai je izjavil:

To measure odor sensation, an odor is diluted to a detection or recognition threshold. The detection threshold is the concentration of an odor in air when 50% of a population can distinguish between the odorous sample and an odor-free reference sample.


Zelo slab etalon. Nezanesljiv.

Kako lahko kaj pametnega meriš?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

SimplyMiha ::

Smrad je posledica merljive koncentracije določenih plinov.

Sluh je tudi samo "čut", pa ga lahko vseeno merimo v decibelih.

Unknown_001 ::

SimplyMiha je izjavil:

Smrad je posledica merljive koncentracije določenih plinov.

Sluh je tudi samo "čut", pa ga lahko vseeno merimo v decibelih.


Ni res. Meri se zvok, ne pa sluh. Kakšne pokate.

To je že smešno.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

SimplyMiha ::

Seveda se meri sluh. Kaj pa misliš da počnejo avdiologi?

Audiogram @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

OK, dovolj bo. Point naprave ni merjenje smradu - zato sem dal "smrad" v narekovaje - pač pa da se zazna, ko je koncentracija plina nad določeno kritično vrednostjo, da se sproži ventilator.

Med tem, ko si se pregovarjal z mano sem jaz sprogramiral še naslednje 4 senzorje na ploščici. ;)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Unknown_001 ::

Matthai je izjavil:



Med tem, ko si se pregovarjal z mano sem jaz sprogramiral še naslednje 4 senzorje na ploščici. ;)


In kaj si mi s tem želel povedati?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Jarno ::

Unknown_001 je izjavil:

Matthai je izjavil:



Med tem, ko si se pregovarjal z mano sem jaz sprogramiral še naslednje 4 senzorje na ploščici. ;)


In kaj si mi s tem želel povedati?


Da je begabt, tko kot ti. :))
There lives a zipacna in zugrarna...

Cruz ::

Večerje
še nisem imel

vas sploh to zanima?
ali pa kaj bom imel jutri za kosilo

starši me namreč veliko o tem sprašujejo
mogoče zaradi tega, ker nimamo o čem drugem govoriti

sem skupek očeta in matere
pa vseeno ne najdem(o) teme za pogovor

brisali so mi rit
zdaj pa hočem na drug svet
toliko o hvaležnosti.
Between thought and expression lies a lifetime.

Pika na i ::

Nimam pojma, koliko let že je ta sejem v Celju - vem pa, da vedno rečem - naslednjič si ga grem pogledat. No, ta naslednjič še ni prišel, tudi letos ne bo. Ker preprosto nimam časa. In bi tudi rekla, da si ga želim ogledat s točno določeno osebo.

...pa zakaj ga ne dajo v Lj., sem se vedno spraševala tudi sama. zdaj vem, kao. ker v Lj. ne bi bil obiskan...tja v Ce, pa pridejo vsaj "fantje s hribov"
Prosim? A samo fantje s hribov, si upajo priti pogledat tisto, kar sicer tudi vsi ostali z nehribov, buljijo v porničih?

Ali pač se mestneži bojijo, da bi "zgodbice" iz porničev dobile precej bolj človeško in resnično obliko - povešene joške, celulit in naveličan fuk - fantje s hribov pa to že vedo?

Ali pa se bojijo, da srečajo kakega znanca, znanko za katerega si ne bi nikoli mislili, da jim gredo take "umazanije" po glavi.
...."ja kaj pa ti tukaj? jah, čist slučajno sem prišel/prišla, sem dobil/dobila karto" ja, malo morgen. čist slučajno, tudi ko jih zbudiš ob treh zjutraj, na pamet vedo kodo za porno programe

Ljubljana je preveč zadrta. Kvazi meščanska kultura. Ja, zgolj na videz kulturna.
Knjižni sejem pa kuharski. Pa prodaja smučarske opreme. To je sprejemljivo. To se lahko vidi in gleda. Lahko se do mrtvega zapija in drogira. To se preživi. Erotični sejem bi pa pokvaril to prelepo mesto, umazal bi ga. Ker tam pa res ne živijo fantje s hribov, ki požirajo slino ob pogledu na razkrečene noge
...do amena zlagana morala. ker so tisti, ki jim je všeč erotika ali pa - jbg - pornografija, prasci. ker se o tem ne govori na glas. ker to ni lepo. spet vsiljevanje, kaj je lepo in prav? a skrivaj pa, udrigablaž?

Pove vse, kar bi povedala tudi jaz
"Hinavci, tu se slinijo, ko bodo šli zjutraj v svoje normalne službe, se bodo sodelavcem zgražali nad pornografijo, zvečer si bodo pa zavrteli moj film"
/srbska pornozvezdnica, 20-letna Ivana Slavković alias Cherry Kiss./

..in si ga/jo zdrkali s svojimi brezmadežnimi rokami.

/js, 2012/









Svojega mnenja nisem spremenila.

imagodei ::

Hm. Tudi sam bi kdaj kaj napisal sem notri. Samo kaj, ko sem pa mnenja, da mora biti delo, prvič, (četudi samo poskus umetniškega ustvarjanja) v prvi vrsti estetsko, drugič pa, ne zgolj samo sebi namen. T.j., da mora pustiti nek trajnejši vtis tudi pri tistem, ki ga bere/gleda. Če pišem zgolj zaradi sebe oziroma ustvarjam nekaj, kar je samemu sebi namen, lahko ostane na mojem računalniku, kajne?

Ja, ne vem, o čem bi pisal. Sestavkov, ki jih sicer prberemo, pa čez 5 minut pozabimo nanje, niti od njih ne odnesemo nekega nauka, je nebroj. Inflacija besed je ogromna, Trumpa in Pahor sta samo vrh ledene gore - pa magari poglejte vso to šund literaturo, ki se prodaja po trafikah. Ni potrebe po tem, da bi še jaz dodajal kaj k temu.

Včasih smo dejali, da "ni vsak pesnik, k 'ma peso*". Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol. Vsak, ki si to želi, lahko objavi knjigo, magari kvazileposlovno ali kvazi strokovno, pesem, esej; če ne drugega, lahko piše blog. Ali pa si izmisli neka dejstva, kot suho zlato prodaja nauke lokalnega new-age guruja, dokazuje, da Dumančić in pitje lipovega čaja ozdravita steklino, postavi svoj Youtube kanal in tam prodaja svoje pravljice, teorije zarot, brez truda pridobljena "dejstva o realnosti". Besedno solato, ki je nihče ne posluša - če pa že kdo jo, jo tudi pozabi takoj ob ogledu naslednje vsebine. Skratka besedna driska.

Kaj naj potem dodajam v to poplavo besed, katerim vrednost je upadla tako zelo, da jih 95% ljudi 95% časa uporablja samo še za sporočanje trenutnih kolcanj v možganih?

Obljubim, da če bom začutil, da se v meni kuha kaj takega, kar bi bilo vredno deliti z vami, kar ima vsaj potencial, da se koga dotakne in da mu ostane v spominu dlje kot do naslednjega posta - obljubim, da bom takrat začel udrihat po tipkovnici in z vami delil ta tekst.

* pesa (pogovorno): usta, gobec
- Hoc est qui sumus -

Pika na i ::

Vsako mnenje šteje. Strinjati se z njim, pa ni potrebno.

Cruz ::

imagodei je izjavil:

Hm. Tudi sam bi kdaj kaj napisal sem notri. Samo kaj, ko sem pa mnenja, da mora biti delo, prvič, (četudi samo poskus umetniškega ustvarjanja) v prvi vrsti estetsko, drugič pa, ne zgolj samo sebi namen. T.j., da mora pustiti nek trajnejši vtis tudi pri tistem, ki ga bere/gleda. Če pišem zgolj zaradi sebe oziroma ustvarjam nekaj, kar je samemu sebi namen, lahko ostane na mojem računalniku, kajne?

Ja, ne vem, o čem bi pisal. Sestavkov, ki jih sicer prberemo, pa čez 5 minut pozabimo nanje, niti od njih ne odnesemo nekega nauka, je nebroj. Inflacija besed je ogromna, Trumpa in Pahor sta samo vrh ledene gore - pa magari poglejte vso to šund literaturo, ki se prodaja po trafikah. Ni potrebe po tem, da bi še jaz dodajal kaj k temu.

Včasih smo dejali, da "ni vsak pesnik, k 'ma peso*". Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol. Vsak, ki si to želi, lahko objavi knjigo, magari kvazileposlovno ali kvazi strokovno, pesem, esej; če ne drugega, lahko piše blog. Ali pa si izmisli neka dejstva, kot suho zlato prodaja nauke lokalnega new-age guruja, dokazuje, da Dumančić in pitje lipovega čaja ozdravita steklino, postavi svoj Youtube kanal in tam prodaja svoje pravljice, teorije zarot, brez truda pridobljena "dejstva o realnosti". Besedno solato, ki je nihče ne posluša - če pa že kdo jo, jo tudi pozabi takoj ob ogledu naslednje vsebine. Skratka besedna driska.

Kaj naj potem dodajam v to poplavo besed, katerim vrednost je upadla tako zelo, da jih 95% ljudi 95% časa uporablja samo še za sporočanje trenutnih kolcanj v možganih?

Obljubim, da če bom začutil, da se v meni kuha kaj takega, kar bi bilo vredno deliti z vami, kar ima vsaj potencial, da se koga dotakne in da mu ostane v spominu dlje kot do naslednjega posta - obljubim, da bom takrat začel udrihat po tipkovnici in z vami delil ta tekst.

* pesa (pogovorno): usta, gobec


There's an ass for every seat.

Pisanje v Wordu in pisanje na forumu je drugačno. Zelo lep občutek je, ko izveš, da nisi sam v nekem mišljenju, v neki situaciji... In forum omogoča ta občutek povezanosti. In ne moremo pozabiti na to, da imamo vsi radi pozornost, tako ali drugače.

Potencial ima vsaka objava. Če se bo komu bo vtisnilo v spomin ali ne pa ni v tvoji moči ergo ni tvoj problem.
Between thought and expression lies a lifetime.

windigo ::

Ko sem ravno zanč omenjal Murakamija. Vsi njegovi samski in rahlo osamljeni moški liki, potem ko splezajo iz kakšnega vodnjaka ali depresije, postanejo odlični kuharji in dobro skrbijo za svojo prehrano. Ker ven sami pogosto ne morejo iti jest (si predstavljam, da na Japonskem na to še malo bolj čudno gledajo kot pri nas) in ker je morda tudi škoda časa in energije za slabo kuhinjo, če pa v istem času z nekaj truda iz enakih sestavin lahko skuhaš tudi kaj dobrega. V taki situaciji je vprašanje kaj oz. kako si jedel, lahko ena taka ekspresna diagnostika duševnega zdravja in kondicije, kako globoko v vodnjaku ali pa v depresiji si še (ali pa že).

windigo ::

imagodei je izjavil:

Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol.

Saj smo nasploh kar trpežni, preživeli smo celo "Barko iz perja" in pa "Na soncu", tako da kar brez strahu. Če bi rad pa instantni aplavz, pa se morda kje najde kakšen gadget za prave efekte na amazonu ali pri Kitajcih. Če imaš potrebo kaj povedat in če lažje pišeš, kot pa razpravljaš, potem začni. Ni važno kje in kako, boš že sproti ugotavljal kje in kako boš dosegel dober efekt, vmes pa še malo kilometrine in kondicije za pisanje nabereš. Za kakšne bolj resne ambicije pa je poučna tudi tema Programer pri 35-ih. :P

Kult90 ::

Pika na i je izjavil:

Nimam pojma, koliko let že je ta sejem v Celju - vem pa, da vedno rečem - naslednjič si ga grem pogledat. No, ta naslednjič še ni prišel, tudi letos ne bo. Ker preprosto nimam časa. In bi tudi rekla, da si ga želim ogledat s točno določeno osebo.

...pa zakaj ga ne dajo v Lj., sem se vedno spraševala tudi sama. zdaj vem, kao. ker v Lj. ne bi bil obiskan...tja v Ce, pa pridejo vsaj "fantje s hribov"
Prosim? A samo fantje s hribov, si upajo priti pogledat tisto, kar sicer tudi vsi ostali z nehribov, buljijo v porničih?

Ali pač se mestneži bojijo, da bi "zgodbice" iz porničev dobile precej bolj človeško in resnično obliko - povešene joške, celulit in naveličan fuk - fantje s hribov pa to že vedo?

Ali pa se bojijo, da srečajo kakega znanca, znanko za katerega si ne bi nikoli mislili, da jim gredo take "umazanije" po glavi.
...."ja kaj pa ti tukaj? jah, čist slučajno sem prišel/prišla, sem dobil/dobila karto" ja, malo morgen. čist slučajno, tudi ko jih zbudiš ob treh zjutraj, na pamet vedo kodo za porno programe

Ljubljana je preveč zadrta. Kvazi meščanska kultura. Ja, zgolj na videz kulturna.
Knjižni sejem pa kuharski. Pa prodaja smučarske opreme. To je sprejemljivo. To se lahko vidi in gleda. Lahko se do mrtvega zapija in drogira. To se preživi. Erotični sejem bi pa pokvaril to prelepo mesto, umazal bi ga. Ker tam pa res ne živijo fantje s hribov, ki požirajo slino ob pogledu na razkrečene noge
...do amena zlagana morala. ker so tisti, ki jim je všeč erotika ali pa - jbg - pornografija, prasci. ker se o tem ne govori na glas. ker to ni lepo. spet vsiljevanje, kaj je lepo in prav? a skrivaj pa, udrigablaž?

Pove vse, kar bi povedala tudi jaz
"Hinavci, tu se slinijo, ko bodo šli zjutraj v svoje normalne službe, se bodo sodelavcem zgražali nad pornografijo, zvečer si bodo pa zavrteli moj film"
/srbska pornozvezdnica, 20-letna Ivana Slavković alias Cherry Kiss./

..in si ga/jo zdrkali s svojimi brezmadežnimi rokami.

/js, 2012/









Svojega mnenja nisem spremenila.

To me je zmotilo. Stejem ga kot poskus vdora nekulture v urban prostor. Miselnost nekulturnih ljudi. Res je, vsi smo krvavi pod kozo. Imamo nagon. Nekateri vec, nekateri manj. Je pa razlika med kulturnimi urbanimi ljudmi in med kmetavzersko miselnostjo. Kulturni ljudje se zavedamo, da je omenjen eroticni sejem festival primitivizma in nekulture. Kot takega ga ne nameravam obiskati in javno podpreti. Ne zelim si javnega odobravanja. Ne zelim si, da bi nasa kultura sla evolucijsko nazaj. Osebno mislim, da smo na vmesni stopnji, ko lahko po dolgem casu spet javno brez sramu govorimo o seksu. Pri tem se pojavijo tudi skrajnosti. Menim pa, da bodo ljudje scasoma spoznali prave vrednote seksa. Kar ta seksualen primitivizem se zdalec ni.

jype ::

Kult90 je izjavil:

Kot takega ga ne nameravam obiskati in javno podpreti. Ne zelim si javnega odobravanja. Ne zelim si, da bi nasa kultura sla evolucijsko nazaj.
Saj ti ni treba - Ljubljana že ima festival primitivizma in nekulture, ki je zelo obiskan.

Kult90 ::

Cim manj nekulture pride k nam boljse bo.

Unknown_001 ::

Pika na i je izjavil:

Vsako mnenje šteje. Strinjati se z njim, pa ni potrebno.


Kdo je že to poudarjal?

Hmmmm

Kult90 je izjavil:

Cim manj nekulture pride k nam boljse bo.


Če še vedno prihaja, NE BO boljše.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Pika na i ::

Ker je prijaznost zamenjala ploščo,
sem zložila vse male skrivnosti,
jim namenila prostor za počitek.
Ko si bo
pozaba polomila zobe
in bo sreča spet poiskala
svoj kos neba,
jih bom lahko,
brez razdrtega srca,
pobožala.

imagodei ::

Cruz je izjavil:

Pisanje v Wordu in pisanje na forumu je drugačno. Zelo lep občutek je, ko izveš, da nisi sam v nekem mišljenju, v neki situaciji... In forum omogoča ta občutek povezanosti. In ne moremo pozabiti na to, da imamo vsi radi pozornost, tako ali drugače.

Potencial ima vsaka objava. Če se bo komu bo vtisnilo v spomin ali ne pa ni v tvoji moči ergo ni tvoj problem.

windigo je izjavil:

Saj smo nasploh kar trpežni, preživeli smo celo "Barko iz perja" in pa "Na soncu", tako da kar brez strahu. Če bi rad pa instantni aplavz, pa se morda kje najde kakšen gadget za prave efekte na amazonu ali pri Kitajcih. Če imaš potrebo kaj povedat in če lažje pišeš, kot pa razpravljaš, potem začni. Ni važno kje in kako, boš že sproti ugotavljal kje in kako boš dosegel dober efekt, vmes pa še malo kilometrine in kondicije za pisanje nabereš. Za kakšne bolj resne ambicije pa je poučna tudi tema Programer pri 35-ih. :P

Narobe to vidva razumeta. Ne govorim splošno za forum, govorim konkretno za to temo. Nič nimam proti izražanju mnenj na forumu, sploh če je debata argumentirana. Moderiran forum kot je slo-tech, je še najboljši kanal za soočanje mnenj. Oziroma drugače, če primerjamo slo-tech z drugimi kanali, ki sem jih omenjal višje gor in kjer ljudje objavljajo svoja mnenja ter možganske prdce, je na S-T znatno manj govna. To, da niti S-T ni imun za količino besedne driske, ki smo jo sposobni sproducirati ljudje, je v bistvu že druga tema.

Ampak: moje lamentiranje je bilo vseeno osredotočeno predvsem na tole temo. Pravim, da zaenkrat nimam materiala, ki bi ga objavil semle. Namen te teme je precej jasen že od samega začetka: objavljat (estetske) kreacije lastnega uma, fikcijske izdelke (pri čemer so tu "fikcijski izdelki" mišljeni kot protipomenka faktografskim zapisom, argumentirani debati, akademskim ter tehničnim zapisom, oziroma golemu izražanju stališč. Na kratko, kreativno pisanje.

In ja, res je, da je poplava besedila vsesplošen problem, tudi tista iz ostalih oddelkov S-T po svoje. Ampak, če me tematika zanima, recimo da govorimo o lokalnih volitvah in gledam ustrezno temo na forumu, bom pač prebral mnenja ostalih sogovornikov. Če pa želim prebrat nekaj kreativnega, nekaj izvirnega, nekaj osebnega, izpovednega - potem želim, da to v meni pusti nek vtis. Nekaj, kar me bo napeljalo k razmišljanju o tematiki, zavestno ali podzavestno. Niti ni treba, da o tem dolgo in široko kontempliram, želim samo, da se me dotakne. V nasprotnem primeru je to stran vržen čas.

In na koncu smo potem pri tem, zakaj jaz ne napišem kaj... kreativnega. Enostavno, ker ne želim tratit vašega časa z nečim, kar bo sicer za veke (?) ostalo zapisano na slo-techu, a razen v trenutku objave ne bo nihče nikoli več na ta zapis niti pomislil, kaj šele ponovno prebral. Za boostat svoj ego tega ne potrebujem. Taki "poskusi" ostanejo lahko v moji glavi oziroma na mojem privat računalniku.
- Hoc est qui sumus -

Matthai ::

Jaz sem pred časom objavil eno poglavje... recimo romana, ki sem ga začel pisati. Imam že precej napisanega, sem dal za prebrati parim ljudem, odzivi so bili zelo dobri, ampak ne vem če bo kdaj objavljeno. Niti, če bo dokončano. Mogoče bo, mogoče ne bo...

Pišem pa tudi določene stvari, ki so namenjene samo nekaj osebam. In sem se odločil, da ne bodo nikoli javno objavljene. Te osebe so mi sicer rekle, da bi bilo to super objaviti, da je material kvaliteten, ampak sem se odločil, da ne.

Po moje s tem, da pišeš zase, ni nič narobe.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

imagodei ::

Seveda se strinjam, da ni nič narobe, če pišeš zase. To tudi govorim, čeravno morda ni bilo tako zelo očitno izpostavljeno: objavljat svoje "osnovnošolske domišljijske spise" samo zato, ker imam na voljo kanal - e, to pa ni zame.

Po drugi strani, Matthai, če ti omejena publika pravi, da je tvoj material primeren za objavo, na tvojem mestu vseeno ne bi kategorično odklanjal te možnosti. Mene recimo vedno spreleti srh, ko izvem, da je ta ali oni ustvarjalec uničil svoja zgodnja dela. Prešeren je bojda požgal cel kup svojih zgodnjih pesmi, ker mu je Kopitar povedal, da so zanič. Težko danes polagam kakšno težo na Kopitarjevo mnenje o Prešernovih pesmih, tako da se mi zdi škoda, da jih ne moremo prebrati. Enako so baje v peči po njegovi smrti končale mnoge Prešernove pesmi z žgečkljivo tematiko - ker se je nekomu zdelo, da so grde. Pa je res škoda, ker je tip znal tako vrteti pero, da se mi včasih zdi neverjetno, da lahko nekaj 10 skupaj zbranih besed v ustreznem zaporedju v človeku vzbudi toliko odzivov.
- Hoc est qui sumus -

Matthai ::

Hja, kaj pa vem. Problem je, da ko objaviš, imaš potem lahko cel kup feedbacka s katerim se je treba ukvarjati. Pa vabila na kakšne literarne dogodke, maili,... nekako nimam želje po tem. Zaenkrat me bolj zanimajo matematične enačbe in programiranje. 8-)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

imagodei ::

:) Objavit se da tudi pod psevdonimom. No, danes načeloma to ne zadostuje in se hitro razve, kdo se skriva za "partizanskim imenom", ampak so znani primeri, ki svojo persono pred širšo javnostjo že leta dolgo uspešno skrivajo. Sicer si pa ti menda mojster, ko pride do anonimnosti? ;)
- Hoc est qui sumus -

nevone ::

Sicer si offtopic, ampak nisi, saj v resnici pišeš o tem, čemu se ti ne piše, se pravi se ti v resnici piše, ampak o tem, da se ti ne piše.

Še vedno Pika na i piše zelo pronicljivo in jaz jo z veseljem berem.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: nevone ()

imagodei ::

nevone je izjavil:

Sicer si offtopic, ampak nisi, saj v resnici pišeš o tem, čemu se ti ne piše, se pravi se ti v resnici piše, ampak o tem, da se ti ne piše.

Sem vedel, da me bo nekdo spregledal ;)
- Hoc est qui sumus -

windigo ::

imagodei je izjavil:

Narobe to vidva razumeta.

Ti narobe razumeš. :D

1. Tukajle moderatorji (včasih!) zahtevate kar precej za odprtje nove teme celo v loži, da mora obstajati širši interes, pa da ga je potrebno že takoj na začetku dobro argumentirati, pa še vse tisto, kar piše v pravilih, da se mora ali pa se ne sme. Pri odgovorih ste sicer malo manj zahtevni, ampak parazitirati na kakšni drugi temi je vseeno zelo grdo, pa še zee bo zaklenil temo, če bo preveč divergirala. Tole temo ste zgrešili, ker je bila zakamuflirana v kreativno pisanje, ker je to žanr, kjer se divergenca spodbuja in pričakuje.

2. Biti občudovan je le eden od motivov za pisanje. Celo relativno redek motiv je. Drugi so, da ti določene reči ne pobegnejo mimo, da podeliš kaj z enako mislečimi in pa za to, ker pač začutiš potrebo oz. za zdravje. V tej temi ga Pika kot OP, občudovanja, se mi zdi, ni zapovedala.

3. Estetska vrednost (a se lahko zmenimo, da pridevnik estetsko tukaj lepo prosim upokojimo in rečemo lepo?) ni nekaj, kar obstaja v vakuumu, brez bralcev, opazovalcev in podobnih nebodijihtreba.

4. Bralci smo različni. Jest dobro prebavljam nekje 10% pesmi, ki jih vzamem v roke, do drugih sem precej nelaktozno intoleranten. Nekateri pa očitno berejo tudi tiste druge. Jaz jih še naprej berem zaradi teh 10%. Ali še kakšen procent manj.

5. Žanri pisanja, ki se uporabljajo drugje po forumu, so pusti in precej dolgočasni. Če stopiš ven iz teh okvirjev, pa vsi mislijo, da se delaš norca in nisi resen. Al pa te kdo, za katerega bi Raptor rekel, da je begabt, popravlja.

6. Včasih paše tudi malo norce briti.

Pika na i ::

Prežganka je poskočila
in se po štedilniku razlila.
In nič mar ji ni bilo,
packi prežgani!
Še režala se je,
ko sem pritekla
in se na vroči plošči opekla!
O ti jajčna neugnanka
tebi pač precej
možganskih vijug manjka!

Razumem!
olje in moka,
voda
in jajca zmrgljana,
ščep soli, popra
pa kumina zmečkana.
Priznam!
ne manjka ti poguma
Povem!
si daleč od razuma.







Ooooooo,
tole sem pa super krasno napisala!
Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,
umetnina bo v knjigi klasikov končala!

windigo ::

Kult90 je izjavil:

Stejem ga kot poskus vdora nekulture v urban prostor...

Če je pornografija tista meja, na kateri se loči urbano od kmetavzarskega, potem bi si jest zelo rad ogledal zemljevid, v katerega bo vrisana ta ločnica. Včasih bo šla še po sredini zakonske postelje. Nekaj drugega je teza, da to ne sodi v javni prostor. Ampak zakaj pa ne bi sodilo, če pa je že v veliki meri del naše zasebnosti? Seks je in ni igra. Z je se bo strinjal en del bralcev, z ni pa drugi. Lahko pa v obeh primerih pripelje do konfliktov, zavisti, nizkih strasti, nasilja, objektivizacije drugih, komodifikacije, zato je umaknjen iz javnosti, ne ker je umazan ali nekulturen ali primitiven, ampak ker ima lahko tudi neželene širše posledice. Eden vrhuncev helenske kulture, Iliada, govori o tem, kako so zaradi seksa šli Grki v desetletno vojno s Trojo. Sile, ki se ob tem porajajo, pravi Simone Weil, so nadvse silne. Zato ga skušamo regulirati. Nekateri pa to regulacijo, omejevanje, zamenjujejo z naravo. Včasih tudi z nadnaravo. Prav taki pa morda še najbolj potrebujejo v sebi prepihati kakšen morda še tleč ogorek silovitosti, da se vsaj za trenutek razplamti. Da jim od življenja ne ostane samo pogorišče.

imagodei ::

windigo je izjavil:

imagodei je izjavil:

Narobe to vidva razumeta.

Ti narobe razumeš. :D

Ne.

windigo je izjavil:

1. Tukajle moderatorji (včasih!) zahtevate kar precej za odprtje nove teme celo v loži, da mora obstajati širši interes, pa da ga je potrebno že takoj na začetku dobro argumentirati, pa še vse tisto, kar piše v pravilih, da se mora ali pa se ne sme. Pri odgovorih ste sicer malo manj zahtevni, ampak parazitirati na kakšni drugi temi je vseeno zelo grdo, pa še zee bo zaklenil temo, če bo preveč divergirala. Tole temo ste zgrešili, ker je bila zakamuflirana v kreativno pisanje, ker je to žanr, kjer se divergenca spodbuja in pričakuje.

To je napačno na tako veliko nivojih, da se mi niti ne da pojasnjevat vsega. Jaz nikdar nisem imel težave z odpiranjem teme. Ne zato, ker sem moderator (ne bi verjel, ampak tudi jaz sem se že bral v rdečem odtenku), ampak zato, ker očitno dojamem približno, katere teme so še na nivoju, ki ga S-T želi, katere pa so pod nivojem.

Tukaj namiguješ, da je tole "tema za vse potrebe". Po mojem mnenju se motiš. Naslov teme, oddelek v kateri se nahaja, Pikin začetni prispevek ter tudi vsi njeni nadaljnji, kažejo, da je namen precej odkrito ravno - kreativno pisanje.

Sicer smo pa skoraj 10 let imeli odprto temo Nakladalnica (ex kdaj hodite spat), kjer je bil nadzor nadvse sproščen - jasno, potrebno je bilo ogromno moderiranja, na koncu se menda nikomur več ni dalo dnevno čez sito spuščat vsega možnega govna, pa je to pripeljalo do zaklepa teme.

Garantiram ti, da če tole postane nova Nakladalnica, da se bo tema zaklenila. Dokler bo pa "vsebina odsevala naslov teme", se pa ne bo (mogoče bo pa kak moderator izbrisal moje off-topic poste >:D ).

windigo je izjavil:

2. Biti občudovan je le eden od motivov za pisanje. Celo relativno redek motiv je. Drugi so, da ti določene reči ne pobegnejo mimo, da podeliš kaj z enako mislečimi in pa za to, ker pač začutiš potrebo oz. za zdravje. V tej temi ga Pika kot OP, občudovanja, se mi zdi, ni zapovedala.

Nisem imel nobenega namena problematizirat želje biti občudovan ali pa odsotnost le-te. Jaz sem samo sporočil svoje stališče, da (četudi imam morebiti željo po pisanju in javnem objavljanju svojih del) se mi zdi brez vsake poante deliti nekaj, kar je na nivoju osnovnošolskega domišljijskega (ali doživljajskega) spisa. Pri čemer sem govoril primarno o sebi, dasiravno je motiv za pisanje zagotovo vzniknil ob branju te teme. Moj namen ni bil obračun s komur koli, a dopuščam možnost, da se kdo prepozna v mojih postih.

Še vedno stojim na stališču, da če pišeš za dušo, lahko pišeš zase, na svojem računalniku, brez objavljanja. Kako pa je to počel nebroj ljudi pred pojavom Interneta? Ja, tako je: pisali so za svojo dušo.

Ne pravim, da je kar koli narobe s tem, da avtor objavlja svoje umotvore, zgolj da se meni to ne zdi kul. In jaz tega ne bom počel.

windigo je izjavil:

3. Estetska vrednost (a se lahko zmenimo, da pridevnik estetsko tukaj lepo prosim upokojimo in rečemo lepo?)

Estetsko in lepo nista sopomenki.


Glede ostalega - se mi niti ne zdi odgovor na moje zapise.
- Hoc est qui sumus -

Pika na i ::

Prevlečena
s
prahom,
misel
nemirna
se
levi.
Pred
skokom
ven,
motrijo
blazne
jo oči.

Poljub
jo
črn,
skuša umorit.
Dotik
brez
volje,
usta zamašit.

Ne trene,
ne črhne,
le sapo
zajame,
grdobe
zariple,
tema vzame.

windigo ::

imagodei je izjavil:

Naslov teme, oddelek v kateri se nahaja, Pikin začetni prispevek ter tudi vsi njeni nadaljnji, kažejo, da je namen precej odkrito ravno - kreativno pisanje.

Fino. Se strinjam. Če me kdo slučajno toži zaradi obrekovanja v tej temi, te pokličem za pričo, da ni druge, kot da gre za čisto fikcijo, kreativno pisanje. Ne pa slučajno za iskanje pozornosti z reciklažo starih zapisov in razne druge eksperimente. In terapije.

imagodei ::

Če obrekovanje, "špikanje", žalitve ali kritiko dobro zapakiraš, npr. v satiro (kot se v tej temi že dogaja), te vsekakor nihče ne more tožit zaradi obrekovanja, ja.
- Hoc est qui sumus -

Unknown_001 ::

imagodei je izjavil:

Če obrekovanje, "špikanje", žalitve ali kritiko dobro zapakiraš, npr. v satiro (kot se v tej temi že dogaja), te vsekakor nihče ne more tožit zaradi obrekovanja, ja.


Tehnično te lahko nekdo civilno toži za čisto vse. Sam vprašanje je kako bo uspešen pri tem oz. kje bo dokazoval škodo.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Pika na i ::

Kjer te ne srbi, se ne praskaj, so me učili. Seveda me niso - tako kot mnoge - prepričali, da je to vedno možno storiti.
Resnici na ljubo, jih pa vse večkrat upoštevam. Žal, nisem v večini.

Utiša se me samo na en način. Je kar prav, da se ve. Da ni nesporazumov.
Moram k spovedi, ker sem preslišala poštarja?
Kriva sem, ker sem? Seveda ne!
Kriva sem, ker je domišljija zavila po svoje? Ne!


Vseeno, globoko moram razmisliti o jutrišnji pokori.
Najljubši, jo bo zagotovo vesel.

SimplyMiha ::

Kako bi klicali Triglav, če bi bil vulkan?

Treseglav.
strani: 1 ... 8 9 10 11 12 13


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Nadlegovanje ali spogledovanje (strani: 1 2 3 411 12 13 14 )

Oddelek: Loža
67148480 (32452) Mavrik

Izgled je vse (op. gendale) (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Loža
41942952 (37421) Ziga Dolhar

Več podobnih tem