Ko se ti piše

Če si celo življenje v hlevu ti itak ne smrdi

Štale so mučilnice za živali in ljudi. Slab zrak, muhe, gnoj, tema, privez.
Po drugi strni pa če pomisliš na srne, ki jih zmoči vsak dež in so lačne pozimi jim pa ni veliko fakin bolje.

Zadnja knjiga JBP poziva njegove sledilce, naj pospravijo sobo in hodijo pokončno. Le tako bodo lahko kljubovali kaosu na družbeni ravni, ki ga prinaša nepremišljena ali celo kar zlobna post-marksistična levica. Nadvse odločno poudarja, kako je pomembna resnica v boju s kaotičnimi časi in kaotičnimi idejami. In prvi korak je spraviti svojo hišo v red. V tem mu pritrjuje celo nihče drug kot njegova arhnemeza Slavoj Žižek, ki prav tako poudarja pomen resnice, če že ne gre globlje in drugače, pa kot družbene pogodbe, ki je nujna za obstoj civilizacije, za mirno sobivanje.
Vendar ko je Sam Harris, ki ga sicer tudi Žižek iz dna srca prezira, poskušal Petersona povprašati po naravi njegove resnice, pa iz slednjega ni uspel izvleči kakšne definicije, razen tega, da gre za neodarvinistični pragmatizem v trditvi, da je resnica vse tisto, kar koristi preživetju. Laž pa je posledično tisto, kar vodi v smrt ali izumrtje. Zaslutili smo lahko, da poskuša resnico misliti v moralnih okvirjih, da jo je potrebno podrediti dobremu življenju, da je neločljiva od etike. Vendar pa jo formalno utemelji na evolucijski teoriji in ne na morali. Povezave pa ostanejo rahlo nejasne. Ljubitelji čopraističnih in koeljevskih vsepovezanih modrosti bodo tu verjetno veselo pomigali z ušesi in pridodali, da se to vse ujema na kvantno informacijsko astralno duhovnem nivoju. Ali čem podobnem, žal z njihovo terminologijo nisem najbolj na tekočem.

Hume nam je pokazal, da zija med dejstvi in vrednotami razpoka in Peterson se je odločil, da jo je potrebno ne samo premostiti, kar počnemo skoraj vsi (in vsak najvrž vsaj malo drugače), ampak kar zapreti in sicer z evolucijsko teorijo. Morda se je zato odločil, ker je Sam Harris napisal knjigo o tej tematiki, z radikalno drugačnega, znanstveno empiričnega vidika, kjer je človekovo blagostanje tisto, ki nam določa etiko in moralo. To blagostanje lahko vidimo vsak po svoje in to nas ne pripelje do jasnih usmeritev, ampak do številnih (a ne čisto poljubnih) možnosti. Povrh vsega smo še precej kratkovidni glede naših dejanj, ta kratkovidnost, ki včasih izvira tudi iz spremenljive narave tega blagostanja, recimo če pomislimo na kakšne podnebne spremembe, ki jih je prineslo stremljenje za bogastvom, je tako lahko precej problematična. Kako ostati v okvirih znanosti in vendar imeti za kompas v dejanjih neko trdnejšo gotovost in ne poljubnost, ki izvira iz nekega minljivega stanja človeštva. Peterson sluti, da je evolucijska teorija tisto, kar je robustnejše od naših omejenih prizadevanj za boljšim življenjem, vendar pa ima težavo jasno pojasniti, kako je to povezano z resnico in kakšne posledice ima to za nas in naše delovanje.

V družbenih vedah poznajo izraz hiper-realnost, njegov pomen pa je, da nismo zares sposobni ločiti med tem, kar je realno in tistim, kar je družbeni konstrukt. In tudi Jordan Peterson tu zagovarja poseben pomen (določenih) mitov in zgodb, s čemer ni prav nič narobe, vsaj ne odkrivamo vedno znova in mukotrpno in od začetka tople vode v globinah prej omenjenega prepada med dejstvi in vrednotami. V to sodi tudi, da vse zgodbe niso enakovredne, vsi miti ne koristni, kar verjetno pripelje do tega, da obstaja tudi na tem področju hierarihija mitov, pravljic in bulšita, ali celo kar škodljivih zgodb, ki nam jih včasih tlačijo v glavo, tudi, če jih nočemo. In britev, ki naj bi bila sposobna zarezati in razločiti koristne in škodljive zgodbe, pobriti nadležni bulšit, porezati ljulko pred žetvijo, ni occamovo rezilo, ampak nekaj veliko boljšega: evolucijska teorija.

Peterson torej priznava hiperrealnost in pravi: moja hiperrealnost je boljša od tvoje hiperrealnosti. Moji miti imajo adaptivno vrednost, skupine, ki jim sledijo, so v boljšem položaju od tistih skupin, ki jim ne sledijo. In to je resnica. Pa je res? Selekcija skupin ni nekaj, o čemer bi se evolucionisti ravno strinjali, nasprotno, v pretežni meri jo zavračajo kot precej neučinkovito. Direktno selekcija recimo (kot primer lastnosti) bolj pro-socialnih individuumov v različnih skupinah je učinkovitejša od selekcije med bolj in manj pro-socialnimi skupinami. Kulturna evolucija pa je trenutno relativno marginalna ideja. Poleg tega je za večino ostalih resnica tisto, kar naj bi ostalo zunaj tekme med različnimi hiperrealnostmi, pa čeprav je zato ne bomo nikdar poznali do konca.

Nekaj zagovornikov evolucije skupin pa bi verjetno z dovolj vztrajnim iskanjem vseeno lahko našli. Najlažje najbrž pri zagrizenih zagovornikih pomena različnih kolektivov, pa naj gre za razrede ali narode, ali pa morda za tiste, ki trdijo, da njihovo identiteto v pretežni meri določa barva kože ali poistovetenje z določenim spolnim vedenjem. Pri tistih torej, proti katerim se Peterson nominalno sicer bori kot dekadentnim. Bojim pa se, da gre zato za neučinkovit boj, ki pa je toliko bolj strasten, ker ostaja znotraj širših miselnih okvirjev fašistov, komunistov, verskih fanatikov, identitetnih vojščakov in podobnih kreatur neizbrisljivo zaznamovanih s takšnimi ali drugačnimi miti.

In naj za konec parafraziram Milana Kundero: Življenje je drugje.

Pika na i je 12. nov 2018 ob 23:55 izjavil:

In meni v hlevu ni nikoli smrdelo.
Smrdi mi vse kaj drugega. Pohlep, recimo. Hinavščina. Pa laž. Nakladači. Samovšečneži. Ljudje brez hrbtenice.

Ha,jaz ravno kot mentor delam na dijaškem projektu, kjer bosta dijaka naredila napravo za merjenje škodljivih plinov v kmetijstvu - konkretno, merilo se bo "smrad" (amonijak, VOC,...) v hlevu in če ga bo preveč, se bo samodejno zagnal ventilator, da prezrači hlev. Ravno včeraj sem programiral prvi prototip...

Aja, smola. Potem smo pa čisto zgrešili projektni nalogo...

Ali pa:
Odor @ Wikipedia
Olf (unit) @ Wikipedia

P. S. Obstajajo tudi merila katera koncentracija amoniaka je škodljiva za zdravje: https://www.atsdr.cdc.gov/mmg/mmg.asp?i...

Če bibsibdejansko prebral vsebino linkov bi videl kaj pomeni da smrdi.

Če bi bil bralno pismen bi pa videl da sem prvič besedo smrad dal v narekovaj...

To measure odor sensation, an odor is diluted to a detection or recognition threshold. The detection threshold is the concentration of an odor in air when 50% of a population can distinguish between the odorous sample and an odor-free reference sample.

Smrad je posledica merljive koncentracije določenih plinov.

Sluh je tudi samo "čut", pa ga lahko vseeno merimo v decibelih.

Seveda se meri sluh. Kaj pa misliš da počnejo avdiologi?

Audiogram @ Wikipedia

poweroff je 14. nov 2018 ob 18:23 izjavil:

Med tem, ko si se pregovarjal z mano sem jaz sprogramiral še naslednje 4 senzorje na ploščici.

In kaj si mi s tem želel povedati?

Večerje
še nisem imel

vas sploh to zanima?
ali pa kaj bom imel jutri za kosilo

starši me namreč veliko o tem sprašujejo
mogoče zaradi tega, ker nimamo o čem drugem govoriti

sem skupek očeta in matere
pa vseeno ne najdem(o) teme za pogovor

brisali so mi rit
zdaj pa hočem na drug svet
toliko o hvaležnosti.

Hm. Tudi sam bi kdaj kaj napisal sem notri. Samo kaj, ko sem pa mnenja, da mora biti delo, prvič, (četudi samo poskus umetniškega ustvarjanja) v prvi vrsti estetsko, drugič pa, ne zgolj samo sebi namen. T.j., da mora pustiti nek trajnejši vtis tudi pri tistem, ki ga bere/gleda. Če pišem zgolj zaradi sebe oziroma ustvarjam nekaj, kar je samemu sebi namen, lahko ostane na mojem računalniku, kajne?

Ja, ne vem, o čem bi pisal. Sestavkov, ki jih sicer prberemo, pa čez 5 minut pozabimo nanje, niti od njih ne odnesemo nekega nauka, je nebroj. Inflacija besed je ogromna, Trumpa in Pahor sta samo vrh ledene gore - pa magari poglejte vso to šund literaturo, ki se prodaja po trafikah. Ni potrebe po tem, da bi še jaz dodajal kaj k temu.

Včasih smo dejali, da "ni vsak pesnik, k 'ma peso^*". Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol. Vsak, ki si to želi, lahko objavi knjigo, magari kvazileposlovno ali kvazi strokovno, pesem, esej; če ne drugega, lahko piše blog. Ali pa si izmisli neka dejstva, kot suho zlato prodaja nauke lokalnega new-age guruja, dokazuje, da Dumančić in pitje lipovega čaja ozdravita steklino, postavi svoj Youtube kanal in tam prodaja svoje pravljice, teorije zarot, brez truda pridobljena "dejstva o realnosti". Besedno solato, ki je nihče ne posluša - če pa že kdo jo, jo tudi pozabi takoj ob ogledu naslednje vsebine. Skratka besedna driska.

Kaj naj potem dodajam v to poplavo besed, katerim vrednost je upadla tako zelo, da jih 95% ljudi 95% časa uporablja samo še za sporočanje trenutnih kolcanj v možganih?

Obljubim, da če bom začutil, da se v meni kuha kaj takega, kar bi bilo vredno deliti z vami, kar ima vsaj potencial, da se koga dotakne in da mu ostane v spominu dlje kot do naslednjega posta - obljubim, da bom takrat začel udrihat po tipkovnici in z vami delil ta tekst.

* pesa (pogovorno): usta, gobec

imagodei je 19. nov 2018 ob 14:22 izjavil:

Hm. Tudi sam bi kdaj kaj napisal sem notri. Samo kaj, ko sem pa mnenja, da mora biti delo, prvič, (četudi samo poskus umetniškega ustvarjanja) v prvi vrsti estetsko, drugič pa, ne zgolj samo sebi namen. T.j., da mora pustiti nek trajnejši vtis tudi pri tistem, ki ga bere/gleda. Če pišem zgolj zaradi sebe oziroma ustvarjam nekaj, kar je samemu sebi namen, lahko ostane na mojem računalniku, kajne?

Ja, ne vem, o čem bi pisal. Sestavkov, ki jih sicer prberemo, pa čez 5 minut pozabimo nanje, niti od njih ne odnesemo nekega nauka, je nebroj. Inflacija besed je ogromna, Trumpa in Pahor sta samo vrh ledene gore - pa magari poglejte vso to šund literaturo, ki se prodaja po trafikah. Ni potrebe po tem, da bi še jaz dodajal kaj k temu.

Včasih smo dejali, da "ni vsak pesnik, k 'ma peso^*". Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol. Vsak, ki si to želi, lahko objavi knjigo, magari kvazileposlovno ali kvazi strokovno, pesem, esej; če ne drugega, lahko piše blog. Ali pa si izmisli neka dejstva, kot suho zlato prodaja nauke lokalnega new-age guruja, dokazuje, da Dumančić in pitje lipovega čaja ozdravita steklino, postavi svoj Youtube kanal in tam prodaja svoje pravljice, teorije zarot, brez truda pridobljena "dejstva o realnosti". Besedno solato, ki je nihče ne posluša - če pa že kdo jo, jo tudi pozabi takoj ob ogledu naslednje vsebine. Skratka besedna driska.

Kaj naj potem dodajam v to poplavo besed, katerim vrednost je upadla tako zelo, da jih 95% ljudi 95% časa uporablja samo še za sporočanje trenutnih kolcanj v možganih?

Obljubim, da če bom začutil, da se v meni kuha kaj takega, kar bi bilo vredno deliti z vami, kar ima vsaj potencial, da se koga dotakne in da mu ostane v spominu dlje kot do naslednjega posta - obljubim, da bom takrat začel udrihat po tipkovnici in z vami delil ta tekst.

* pesa (pogovorno): usta, gobec

There's an ass for every seat.

Pisanje v Wordu in pisanje na forumu je drugačno. Zelo lep občutek je, ko izveš, da nisi sam v nekem mišljenju, v neki situaciji... In forum omogoča ta občutek povezanosti. In ne moremo pozabiti na to, da imamo vsi radi pozornost, tako ali drugače.

Potencial ima vsaka objava. Če se bo komu bo vtisnilo v spomin ali ne pa ni v tvoji moči ergo ni tvoj problem.

imagodei je 19. nov 2018 ob 14:22 izjavil:

Ampak to je bilo še v času, ko je bil Internet v povojih, Slovenija pa še ni slišala pesmi Vedno si sanjala njéga. Pač ni vsak Cankar, Prešeren, Kovič, Pavček, Šalamun, Lainšček, Wilde, Proust, Eco, Collins - vraga, tudi ne Dylan konec koncev. A od Fredija dalje gre navzdol.

Saj smo nasploh kar trpežni, preživeli smo celo "Barko iz perja" in pa "Na soncu", tako da kar brez strahu. Če bi rad pa instantni aplavz, pa se morda kje najde kakšen gadget za prave efekte na amazonu ali pri Kitajcih. Če imaš potrebo kaj povedat in če lažje pišeš, kot pa razpravljaš, potem začni. Ni važno kje in kako, boš že sproti ugotavljal kje in kako boš dosegel dober efekt, vmes pa še malo kilometrine in kondicije za pisanje nabereš. Za kakšne bolj resne ambicije pa je poučna tudi tema Programer pri 35-ih.

bvt je 19. nov 2018 ob 21:08 izjavil:

Kot takega ga ne nameravam obiskati in javno podpreti. Ne zelim si javnega odobravanja. Ne zelim si, da bi nasa kultura sla evolucijsko nazaj.

Saj ti ni treba - Ljubljana že ima festival primitivizma in nekulture, ki je zelo obiskan.

Pika na i je 19. nov 2018 ob 15:08 izjavil:

Vsako mnenje šteje. Strinjati se z njim, pa ni potrebno.

Kdo je že to poudarjal?

Hmmmm

bvt je 19. nov 2018 ob 21:11 izjavil:

Cim manj nekulture pride k nam boljse bo.

Če še vedno prihaja, NE BO boljše.

Cruz je 19. nov 2018 ob 16:22 izjavil:

Pisanje v Wordu in pisanje na forumu je drugačno. Zelo lep občutek je, ko izveš, da nisi sam v nekem mišljenju, v neki situaciji... In forum omogoča ta občutek povezanosti. In ne moremo pozabiti na to, da imamo vsi radi pozornost, tako ali drugače.

Potencial ima vsaka objava. Če se bo komu bo vtisnilo v spomin ali ne pa ni v tvoji moči ergo ni tvoj problem.

windigo je 19. nov 2018 ob 16:52 izjavil:

Saj smo nasploh kar trpežni, preživeli smo celo "Barko iz perja" in pa "Na soncu", tako da kar brez strahu. Če bi rad pa instantni aplavz, pa se morda kje najde kakšen gadget za prave efekte na amazonu ali pri Kitajcih. Če imaš potrebo kaj povedat in če lažje pišeš, kot pa razpravljaš, potem začni. Ni važno kje in kako, boš že sproti ugotavljal kje in kako boš dosegel dober efekt, vmes pa še malo kilometrine in kondicije za pisanje nabereš. Za kakšne bolj resne ambicije pa je poučna tudi tema Programer pri 35-ih.

Narobe to vidva razumeta. Ne govorim splošno za forum, govorim konkretno za to temo. Nič nimam proti izražanju mnenj na forumu, sploh če je debata argumentirana. Moderiran forum kot je slo-tech, je še najboljši kanal za soočanje mnenj. Oziroma drugače, če primerjamo slo-tech z drugimi kanali, ki sem jih omenjal višje gor in kjer ljudje objavljajo svoja mnenja ter možganske prdce, je na S-T znatno manj govna. To, da niti S-T ni imun za količino besedne driske, ki smo jo sposobni sproducirati ljudje, je v bistvu že druga tema.

Ampak: moje lamentiranje je bilo vseeno osredotočeno predvsem na tole temo. Pravim, da zaenkrat nimam materiala, ki bi ga objavil semle. Namen te teme je precej jasen že od samega začetka: objavljat (estetske) kreacije lastnega uma, fikcijske izdelke (pri čemer so tu "fikcijski izdelki" mišljeni kot protipomenka faktografskim zapisom, argumentirani debati, akademskim ter tehničnim zapisom, oziroma golemu izražanju stališč. Na kratko, kreativno pisanje.

In ja, res je, da je poplava besedila vsesplošen problem, tudi tista iz ostalih oddelkov S-T po svoje. Ampak, če me tematika zanima, recimo da govorimo o lokalnih volitvah in gledam ustrezno temo na forumu, bom pač prebral mnenja ostalih sogovornikov. Če pa želim prebrat nekaj kreativnega, nekaj izvirnega, nekaj osebnega, izpovednega - potem želim, da to v meni pusti nek vtis. Nekaj, kar me bo napeljalo k razmišljanju o tematiki, zavestno ali podzavestno. Niti ni treba, da o tem dolgo in široko kontempliram, želim samo, da se me dotakne. V nasprotnem primeru je to stran vržen čas.

In na koncu smo potem pri tem, zakaj jaz ne napišem kaj... kreativnega. Enostavno, ker ne želim tratit vašega časa z nečim, kar bo sicer za veke (?) ostalo zapisano na slo-techu, a razen v trenutku objave ne bo nihče nikoli več na ta zapis niti pomislil, kaj šele ponovno prebral. Za boostat svoj ego tega ne potrebujem. Taki "poskusi" ostanejo lahko v moji glavi oziroma na mojem privat računalniku.

Seveda se strinjam, da ni nič narobe, če pišeš zase. To tudi govorim, čeravno morda ni bilo tako zelo očitno izpostavljeno: objavljat svoje "osnovnošolske domišljijske spise" samo zato, ker imam na voljo kanal - e, to pa ni zame.

Po drugi strani, Matthai, če ti omejena publika pravi, da je tvoj material primeren za objavo, na tvojem mestu vseeno ne bi kategorično odklanjal te možnosti. Mene recimo vedno spreleti srh, ko izvem, da je ta ali oni ustvarjalec uničil svoja zgodnja dela. Prešeren je bojda požgal cel kup svojih zgodnjih pesmi, ker mu je Kopitar povedal, da so zanič. Težko danes polagam kakšno težo na Kopitarjevo mnenje o Prešernovih pesmih, tako da se mi zdi škoda, da jih ne moremo prebrati. Enako so baje v peči po njegovi smrti končale mnoge Prešernove pesmi z žgečkljivo tematiko - ker se je nekomu zdelo, da so grde. Pa je res škoda, ker je tip znal tako vrteti pero, da se mi včasih zdi neverjetno, da lahko nekaj 10 skupaj zbranih besed v ustreznem zaporedju v človeku vzbudi toliko odzivov.

Objavit se da tudi pod psevdonimom. No, danes načeloma to ne zadostuje in se hitro razve, kdo se skriva za "partizanskim imenom", ampak so znani primeri, ki svojo persono pred širšo javnostjo že leta dolgo uspešno skrivajo. Sicer si pa ti menda mojster, ko pride do anonimnosti?

nevone je 20. nov 2018 ob 13:00 izjavil:

Sicer si offtopic, ampak nisi, saj v resnici pišeš o tem, čemu se ti ne piše, se pravi se ti v resnici piše, ampak o tem, da se ti ne piše.

Sem vedel, da me bo nekdo spregledal

Prežganka je poskočila
in se po štedilniku razlila.
In nič mar ji ni bilo,
packi prežgani!
Še režala se je,
ko sem pritekla
in se na vroči plošči opekla!
O ti jajčna neugnanka
tebi pač precej
možganskih vijug manjka!

Razumem!
olje in moka,
voda
in jajca zmrgljana,
ščep soli, popra
pa kumina zmečkana.
Priznam!
ne manjka ti poguma
Povem!
si daleč od razuma.







Ooooooo,
tole sem pa super krasno napisala!
Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,
umetnina bo v knjigi klasikov končala!

windigo je 20. nov 2018 ob 13:53 izjavil:

imagodei je 20. nov 2018 ob 10:23 izjavil:

Narobe to vidva razumeta.

Ti narobe razumeš.

Ne.

windigo je 20. nov 2018 ob 13:53 izjavil:

1. Tukajle moderatorji (včasih!) zahtevate kar precej za odprtje nove teme celo v loži, da mora obstajati širši interes, pa da ga je potrebno že takoj na začetku dobro argumentirati, pa še vse tisto, kar piše v pravilih, da se mora ali pa se ne sme. Pri odgovorih ste sicer malo manj zahtevni, ampak parazitirati na kakšni drugi temi je vseeno zelo grdo, pa še zee bo zaklenil temo, če bo preveč divergirala. Tole temo ste zgrešili, ker je bila zakamuflirana v kreativno pisanje, ker je to žanr, kjer se divergenca spodbuja in pričakuje.

To je napačno na tako veliko nivojih, da se mi niti ne da pojasnjevat vsega. Jaz nikdar nisem imel težave z odpiranjem teme. Ne zato, ker sem moderator (ne bi verjel, ampak tudi jaz sem se že bral v rdečem odtenku), ampak zato, ker očitno dojamem približno, katere teme so še na nivoju, ki ga S-T želi, katere pa so pod nivojem.

Tukaj namiguješ, da je tole "tema za vse potrebe". Po mojem mnenju se motiš. Naslov teme, oddelek v kateri se nahaja, Pikin začetni prispevek ter tudi vsi njeni nadaljnji, kažejo, da je namen precej odkrito ravno - kreativno pisanje.

Sicer smo pa skoraj 10 let imeli odprto temo Nakladalnica (ex kdaj hodite spat), kjer je bil nadzor nadvse sproščen - jasno, potrebno je bilo ogromno moderiranja, na koncu se menda nikomur več ni dalo dnevno čez sito spuščat vsega možnega govna, pa je to pripeljalo do zaklepa teme.

Garantiram ti, da če tole postane nova Nakladalnica, da se bo tema zaklenila. Dokler bo pa "vsebina odsevala naslov teme", se pa ne bo (mogoče bo pa kak moderator izbrisal moje off-topic poste ).

windigo je 20. nov 2018 ob 13:53 izjavil:

2. Biti občudovan je le eden od motivov za pisanje. Celo relativno redek motiv je. Drugi so, da ti določene reči ne pobegnejo mimo, da podeliš kaj z enako mislečimi in pa za to, ker pač začutiš potrebo oz. za zdravje. V tej temi ga Pika kot OP, občudovanja, se mi zdi, ni zapovedala.

Nisem imel nobenega namena problematizirat želje biti občudovan ali pa odsotnost le-te. Jaz sem samo sporočil svoje stališče, da (četudi imam morebiti željo po pisanju in javnem objavljanju svojih del) se mi zdi brez vsake poante deliti nekaj, kar je na nivoju osnovnošolskega domišljijskega (ali doživljajskega) spisa. Pri čemer sem govoril primarno o sebi, dasiravno je motiv za pisanje zagotovo vzniknil ob branju te teme. Moj namen ni bil obračun s komur koli, a dopuščam možnost, da se kdo prepozna v mojih postih.

Še vedno stojim na stališču, da če pišeš za dušo, lahko pišeš zase, na svojem računalniku, brez objavljanja. Kako pa je to počel nebroj ljudi pred pojavom Interneta? Ja, tako je: pisali so za svojo dušo.

Ne pravim, da je kar koli narobe s tem, da avtor objavlja svoje umotvore, zgolj da se meni to ne zdi kul. In jaz tega ne bom počel.

windigo je 20. nov 2018 ob 13:53 izjavil:

3. Estetska vrednost (a se lahko zmenimo, da pridevnik estetsko tukaj lepo prosim upokojimo in rečemo lepo?)

Estetsko in lepo nista sopomenki.


Glede ostalega - se mi niti ne zdi odgovor na moje zapise.

imagodei je 20. nov 2018 ob 15:00 izjavil:

Naslov teme, oddelek v kateri se nahaja, Pikin začetni prispevek ter tudi vsi njeni nadaljnji, kažejo, da je namen precej odkrito ravno - kreativno pisanje.

Fino. Se strinjam. Če me kdo slučajno toži zaradi obrekovanja v tej temi, te pokličem za pričo, da ni druge, kot da gre za čisto fikcijo, kreativno pisanje. Ne pa slučajno za iskanje pozornosti z reciklažo starih zapisov in razne druge eksperimente. In terapije.

imagodei je 21. nov 2018 ob 12:28 izjavil:

Če obrekovanje, "špikanje", žalitve ali kritiko dobro zapakiraš, npr. v satiro (kot se v tej temi že dogaja), te vsekakor nihče ne more tožit zaradi obrekovanja, ja.

Tehnično te lahko nekdo civilno toži za čisto vse. Sam vprašanje je kako bo uspešen pri tem oz. kje bo dokazoval škodo.

Kako bi klicali Triglav, če bi bil vulkan?

Treseglav.