Ko se ti piše

Na prezeble stopnice
nekih občutij
je sedla bomba
-
eksplozije si ni želela
-
a kaj ko
je njeno delo tako
-
mora jo raznesti
-
ravno takrat
ko življenje
pričakuje
konec vojne.

Je prezlagan
da bi mu
postlala
mehko
-
in se z njim
spečala
le zato
-
da se bo
videlo
kako
zelo
mi je mar
zate
-
Saj veš
da bi
lagala
-
Nikdar
ne bi
hotela
biti
tvoja mala
-
dnevno
kimava
budala
-
Ponudi
besede
tistim
slinastim
bedam
ki umirajo
-
za
kričeče
pobarvane
puhlice
in se
prodajajo
za zrno
abecedne
ljubezni
-
Da
-
tebi in njim
-
pohabljene
stopinje
veliko pomenijo.
-
Meni nič.
-
Si je to res tako težko zapomniti?

Kulturen sem...pravijo
Nisem...jim odvrnem
kot ping pong zogico
ki preskoci mrezo resnice
Tudi ce bi bil kulturen
tega nikoli ne bi priznal
ker se ne spodobi...ker sem kulturen

sploh ne vem... a bi še poslušal
al bi se odrekel ušesu
ne vem... enga bi poknil... ke v uho
... ker derejo se že vsi
res - skoraj vsi
ta stil sicer ni
ker ni v domeni mojega
pač tega... da bi jaz to naredil
če se pa kdo javi... le, daj - prosim

pizda...
kurba...
ne vem.
mencam.
čakam.
a je še kdo normalen?
če pa je... pa kje je?
res. mame mi.
jaz ga še nisem najdel.
izvzeto za moja starša.
sta le moja soul mate-a.

torej. kje tiči problem?
v tem da ni problem.
a vsi se derejo.
če en en čez druzga,
pa mim druzga

derejo se.

druzga ne znajo.

neumni niso.

kaj je potem?
pač razlog.

pa to ti povem: ...
to malo... pi, pi, pi...
kar daješ na I.
debil kurčev.

ne deri se več.
ker eni se že streljajo.
ne manjka veliko... pa bojo bombe padale.

da se razumemo: v odgovor.

ne?

mame mi.

ps: smo tik pred tem.

piše se rojstvo.
mojega živjenja tolstvo.
pizda. vsi ga radi papajo.
men ga že vleče na slabo.
kurba. bruhal bom.
daj nehajte!

se derem.

ok.
nečete?

dobro.
pišem prej. ne?

in?

pa nč. ker je že tema: ko se vam piše.
če se vas tiče ne bi rekel.
sam, ker se mi piše,
vam povem.
kaj se dogaja.
pri meni. in v svetu.

problem je v: "..."
da je nazorno.

tisto:

ko pride študent
da kupil bi inštrument
ko zanima ga vse
sam bistvo pa ne
pa mu reče prodajalec: veste... odsvetujem vam.
pa ga vpraša kupec: za kaj za en dan?
pa dobi odgovor: da se vam svet ne zagabi.

za neuke: hotel je kupit mikroskop.

kaj vse se vidi v daljnoskopu pa... zgodba zase.

jebemu - te' res niso normalni.

veste...

nekaj časa ima člove potrpljenje. potem pa... če ne razumeš... kaj naj pol?
te prislim? ti povedat da jej presno in česen. sploh pa bodi resen.

ne deri se.
in ozdravi se.

jebem mu Boga. a je tol'k' težko?

no: zdaj pa povejte:
niso neumni.
a derejo se.

no: zdja pa povejte:
zgodovina se ponavlja.

pa kdo koga jebe pa zakaj?
pa rekli so srbi: jebe lud zbunjenog.
v prevodu: jebe norec zmedenega.

če se kdo najde da življenje mu niso sanje: ala ti vera.
sem za pivo.

veš. vedet je eno.
prenašat pa drugo.
to je razlika.
bistvo. in bistvena.
;(

v glavnem:

umetnost je bolehnost
mentalna in dosadnalna
vzel bom tnalo in ti ga v glavo fuknil:

o podobi boga (metasonet)

kako res dober napišem naj sonet
naj v njem ne skriva se ena le misel
v njem odkriješ naj še kakšen smisel
le kaj znati moram pri tem kot poet

le kaj verzom mojim dalo bo polet
da bo celota več kakor njen del
kras ob estetiki pa bo kar bledel
na kaj postavim naj ta moj veliki met

utrne se res dobra mi ideja
ko prst na mesec kaže, kaj vse je tam
in kje nahaja točno se vmes meja

kipar formo vseh form predse postavim
prec v črkah sveti se vam odiseja
imagodei vam na ogled predstavim

Ko gledam najine tv serije, imam tvoje komentarje v mislih. ,,Zakaj to dela?" si se čudila, jaz pa govoril, da zato, ker
s tem naredi zgodbo zanimivo. Velikokrat so nastali spori, a na koncu je vedno prevladovala toplota. Ali pa sprehodi po plaži, ko nisva mogla verjeti, kako bedasti so ljudje s konstantnim slikanjem ob umetnih palmah. Pogrešam to, no, tebe.

Najprej - in naslednje vrstice zares mislim iskreno - potem, ko me je slaba volja minila in sem se nekoliko naspal, se moram najprej opravičiti vsem prizadetim. Sestavek sem začel pisati o sebi, a sem ga - nepravično - razširil tudi na nekatere ostale udeležence te teme. Moje razmišljanje res ne more biti referenca za tiste, ki si želite svoje izdelke objavljati tule. To je lahko (in mora biti) samo moje vodilo. Če nekomu pisanje in objavljanje lastnih del pomeni veliko, kdo sem jaz, da bi o tem sodil?

Zdaj, ko je to povedano pa...

Pika na i je 22. nov 2018 ob 22:32 izjavil:

Razumem kritiko

Ne, je ne. Glej spodaj.

Pika na i je 22. nov 2018 ob 22:32 izjavil:

in jo sprejemam
samo takrat
-
ko
ni porojena iz nekih čudnih zamer

Zelo čuden kriterij za sprejemanje/zavračanje kritike. Logično bi bilo sprejet kritiko glede na to, ali je upravičena. Sicer pa, ko omenjaš čudne zamere - jaz kakšnih čudnih zamer do tebe nimam, se pa spomnim, da si negativno nastrojena do mene postala ti in sicer po tistem, ko sem predlagal, da je glasovanje za opcijo SDNJ legitimna izbira. In res je, da si na forumu nekje od poletja dalje postala precej bolj zajedljiva, neotesana in netaktna.

Ampak zamere bojda gojim jaz.

Pika na i je 22. nov 2018 ob 22:32 izjavil:

ali
prihaja od nekoga ki je
-
zame
boljši od mene

Heh, ravno zato ne razumeš kritike. Ker delaš iz tega nek problem, ki ga v resnici ni. Nikakor in nikjer nisem namigoval, da sem boljši od tebe. Velik je pa tisti, ki dobronamerno podano kritiko vzame kot tako in je ne zreducira na osebno obračunavanje.

Pika na i je 22. nov 2018 ob 22:32 izjavil:

Ko ne boš imel nič za pisat, pa le, napiši, tisti nič.

Sem že Pika, sem že.

Oster jezik je dvorezen meč.

Poklon.

Težko je opazovati odrasle ljudi dandanes
ni problem, da ne bi bili zanimivi
do neke male mere so
občutljivi so, preveč anksiozni
sekirajo se, če je večer zdravo jesti ali ne

Težko je opazovati otroke dandanes
nekateri pisatelji govorijo, da so oni vir do idej
moral sem poskusiti tudi sam
ampak starši se bojijo za njih
prebili bi mi bobnič
oči pa pustili
da bi lahko videl kakšne poglede mečejo name
name, na nekega pesnika ali pisatelja ali zabušanta
ali kaj sploh hočem biti ali sem

Zdaj pa je res skrajni čas
skrajni čas za nakup sončnih očal.

Pes

božaj me
greva v temo
božaj me

psa so imeli privazanega na verigo
lajal je ko si šel mimo
ni bil napadalen

Nekega večera
krvava od kopriv
sva končno našla cesto

Naj bi bila prava.

Hitro sva dobila presenečenje
štirje majhni nemški ovčarji
na pogled zelo simpatični

Obkolili so naju, skupaj z mamo.

Sedla sva na sredi ceste
psi pa okrog naju
in smo čakali

Noč je bila tiha, nebo pa čisto. Končno sem dojel kako nesmiselno je vse skupaj.

Zunaj mrak... v glavi um krepak.
Na mizi papir, v sobi imam svoj mir.
Pred mano zmazek grafita, a v njem ideja skrita.

Bo nov patent ali smet se sprašujem?
S svinčnikom med zobmi obupujem.

Ni vredno !

Ne bom si pulil las, čeprav priganja čas.

Nikoli ne morem dolgo ležati na hrbtu

na hrbtu ležim
gledam gor

globoka razpoka
lahko mi pade v oko
nataknem si sončna očala

to me žeja
moja slaba stran

Iskreno sozalje.

Ura

imam uro na roki
da lahko gledam nanjo
vedno vem kdaj je pravi čas

nikoli ne zamuja
to me nekako uničuje

preveč se je zapletla vame
odmeri mi moj čas

S tabo
je tako preprosto
se nežno zleknit
v tiste divje
zmešane občutke
-
neznansko lahek
je korak do vrha gore
-
a najbolj trešči
tako mehko poboža
za dobro jutro
za lahko noč
ime

Nekoč nekje bo sivi angel brezmadežnosti uspešno razpotegnil vse navidezno zdrave razlagalce človeških duš vse tja do najbolj oddaljene zvezde v vesolju?
Tisti dan bo ples huronskega vreščanja končno dosegel vse izprijence na obalah pohote?
Le dobro vam hočemo, nikar se ne upirajte!
Surovo lomastenje, pod pretvezo, da se življenje mora vrteti drugače!
Stoj mirno, ne divjaj, ne razdiraj, ne upaj, ne izbiraj!

Nikdar!



Joooj, Akureyri, to pa ni fer! Čez meter snega je zapadlo!
Mesto na S Islandije z luštno knjigarno in botaničnim vrtom. Tudi cerkev je simpatična.
Ma dej, kdaj bo pri nas vsaj pol metra snega.


Vir fotke

"Idemo", je ukazal Vladimir. "Pokret", se je zadrl Velimir. "Pička im materina", se je oglasil Tugomir. "Bez zarobljenika", se je pridušal Želimir. "E, konačno, Malo selo bez Ustaša", je dodal Dragomir.

Kolona se je začela počasi približevati vasi v jutranjem somraku.

"Četnici!" je zavpil Zvonimir in začel biti plat zvona. Tulimir ob tem, ko je okrog njega zagomazelo, od strahu ni uspel iz sebe spraviti niti glasu. Krešimir je skočil v klet po granate za minomet. "Jebo jim pas mater", je skozi zobe stisnil Blagomir. "Evo vam vatre", je vzkliknil Ledimir in prvi pritisnil sprožilec. Damir in Dajmir sta postavila mitraljeza in odprla navzkrižni rafalni ogenj na kolono.

Zaslišal se je zvok enduro motorjev z druge strani vasi, v katero se je zapeljala skupina Četnikov z Jezdomirjem na čelu. Živomir je takoj obležal z zadetkom v sredino čela. Preostali člani skupine pa so zapeljali v sredino vasi, poiskali kritje in začeli streljati. Na drugi strani je Branimir povedel eno skupino v napad preko manjše čistine, Stanimir pa ostale v kritje. Gradomir je pričel z minometnim obstreljevanjem.

Hrastimir in Kulomir sta se znašla v navzkrižnem ognju in sta se morala premakniti v drugo kritje. Kazimir je na palico navezal svoje gate in z Mutimirjem bi se v brezizhodni situaciji navzkrižnega ognja in eksplozijah granat skoraj predala, če jih ne bi Trpimir potegnil skozi luknjo, dol v klet, v kateri so se nahajali ob mrtvem Mirsadu še živi ujetniki Emir, Miralem in Samir. Za njima sta se v klet pridričala še Pravdomir in Radimir. Pravdomir je izvlekel pištolo in ustrelil ujetnike. "Samo bi smetali", je kratko pojasnil.

Glavnina Četnikov se je prebila v vas in začela se je borba prsi v prsi. V kleti so letele bombe in pokončale vse, kar je bilo tam še živega. Momir je prerezal vrat Mojmiru, Miroslav je s pištolo iz neposredne bližine ustrelil Slavomirja, Lepomirja je prestrelila krogla v trenutku, ko je na puško natikal bajonet. Hvalimir je na kot poblaznel kričal, kako bo vse pobil še potem, ko ga je pokosil rafal. Radimir je okrvavljen v rokah držal samo nož in niti ni iskal več zavetja ko je izpod kupa trupel izvlekel še živega Igromirja. Črtomirja je krogla zadela tik preden je dosegel kritje dreves. "Pizde čefurske", je zahropel.

Počasi je pokanje postajalo manj intenzivno, podobno kot je upadalo število krikov in kletvic. Delno zato, ker je bilo potrebno varčevati z municijo, delno zato, ker je le še malokdo lahko držal orožje v rokah. Budimir je z belo zastavo v eni roki in bombo v drugi poskusil izvesti obupan manever, a se je zgrudil preden je svojo namero uresničil, bomba pa je eksplodirala neposredno v njegovi bližini. V naslednjih poskusih da bi spremenili položaj je padel še Mirko in še nekaj drugih. Počasi je v vasi vse potihnilo.

Na sredino trga je iz zaklona stopil Ratimir. Nič se ni zgodilo, nihče ni sprožil strela. Ozrl se je naokrog in ob pogledu na rezultate masakra se je zgrudil na kolena in zahropel: "O bože, koliko zla na jednome mestu". Z roba trga se je oglasil pop Teofil, ki se je potem, ko je streljanje potihnilo, z bližnjega hribčka spustil v vas: "Ajd, čuti budalo, sve če to narod pozlatiti". Na drugi strani vasi se je nekaj premaknilo, da sta se oba zdrznila. Iz zaklonišča se je prikazal župnik Bogoljub in si brez dodatnih besed ogledoval škodo, ki jo je borba povzročila njegovemu župnišču in pa cerkvi.

Ajs
Abnormalno
avtocesto rušijo
avioni vsepovprek
američani ponujajo
antraks prekleto
azije nihče ne
absorbira misli
alternativcev upora
armenije se ne naješ
ampak tebe pa
angelski mučenik
agenture =banja v glavo

windigo, hvala za branje, zabavala sem se.
Ti si se "posvetil" molčečim, jaz pa
"I suspect he has been doing what he normally does: having arguments on the internet"
Kakšni bumbarji.....

Ni poanta v "Ukrajinkah" in sexy nerds", ampak v tem, da se gospa borijo predvsem za svojo rit. Tako kot recimo Jennifer Lawrence, ki je hotela enakopravnost doseči s povišanjem plače na nivo moškega kolega(Robert Downey Jr.). Pri tem je enakopravnost proizvodnih delavk, ki se iztrebljajo v plenice, ni prav nič zanimala. Itak so Slovani za Germane manjvredni oz. so Ukrajinke, Poljakinje itak namenjene za hostese, prostitutke itd. Torej o enakopravnosti cvili neka elita, ki živi v svojem svetu.

Mrliška vežica št. 5

moti me tvoj pogled

krvavo belo oči
solzne so
pozabil si jih zapreti

obrni se stran

greš
zapreš se v svojo sobo

poslednji pozdrav
stisk rok

ugasnil si luč