Forum » Loža » Žganjekuha (oprema in postopek)
Žganjekuha (oprema in postopek)
schrack ::
DeusB, pritrjujem tvojemu postopku. Lovljenje do 5% je pravilno. Jaz sem prenehal na 10%, tukaj sem izgubil nekaj litrov skupno.
Meril sem pri 15 stopinjah , mislim da sem nekje zasledil, da je faktor 0,32, kar znese 1,5% pogreška.
Še vedno mi deluje visok skupni procent alkohola v drugi fermentaciji, 76%.
Meril sem pri 15 stopinjah , mislim da sem nekje zasledil, da je faktor 0,32, kar znese 1,5% pogreška.
Še vedno mi deluje visok skupni procent alkohola v drugi fermentaciji, 76%.
fikus_ ::
Jaz imam končni produkt nekje 60-65%.
Pri destilaciji, ko teče žganje z nizkimi % alkohola, je potrebno pazit, da teče res "tanko", sicer hitro dobiš motnno žganje.
Pri destilaciji, ko teče žganje z nizkimi % alkohola, je potrebno pazit, da teče res "tanko", sicer hitro dobiš motnno žganje.
misticnimrk ::
Tudi mi smo začeli.
Staro vino se je spremenilo v vinjak. Na koncu sezone bom skuhal še nekaj in nato gre v barrique sod (prej je bilo vino notri) na staranje.
Sadjevec (mešano) je tudi že v stekleni posodi.
Sedaj so na vrsti slive. Letos se mi je prvič zgodilo to, da je pri prvi kuhi prišel obarvan (roza) dimovc (prva destilacija). Ima kdo idejo zakaj?
Drugače pa prvo destilacijo pri nas kuhamo do 5-10%.
Pri drugi destilaciji pa srednji tok lovimo do nekje 45%. Če je na vonj in okus še dobro gremo kdaj še malenkost nižje nikakor pa pod 40%.
Kot so ostali že omenili, je treba drugo destilacijo delati počasi - da je curek kar se da tanek a neprekinjen.
DeusB - Na koliko loviš pa potem slivo? še nižje?
"Stari" alkometri so PONAVADI bili umerjeni na 15°C. Včasih se je dobilo tudi take brez termometra.
Sedaj so večinoma umerjeni na 20°C. Na grobo je ocena da na 2°C zgrešiš za 1 grad.
schrack - visok procent je lahko razlog večje vsebnosti sladkorja v brozgi ali pa dejstvo, da so drugo destilacijo ustavil pri dokaj visokih alkoholih. Če si v drugo destilacijo dodajal dimovc iz prve si s tem dvignil % alkohola.
Staro vino se je spremenilo v vinjak. Na koncu sezone bom skuhal še nekaj in nato gre v barrique sod (prej je bilo vino notri) na staranje.
Sadjevec (mešano) je tudi že v stekleni posodi.
Sedaj so na vrsti slive. Letos se mi je prvič zgodilo to, da je pri prvi kuhi prišel obarvan (roza) dimovc (prva destilacija). Ima kdo idejo zakaj?
Drugače pa prvo destilacijo pri nas kuhamo do 5-10%.
Pri drugi destilaciji pa srednji tok lovimo do nekje 45%. Če je na vonj in okus še dobro gremo kdaj še malenkost nižje nikakor pa pod 40%.
Kot so ostali že omenili, je treba drugo destilacijo delati počasi - da je curek kar se da tanek a neprekinjen.
DeusB - Na koliko loviš pa potem slivo? še nižje?
"Stari" alkometri so PONAVADI bili umerjeni na 15°C. Včasih se je dobilo tudi take brez termometra.
Sedaj so večinoma umerjeni na 20°C. Na grobo je ocena da na 2°C zgrešiš za 1 grad.
schrack - visok procent je lahko razlog večje vsebnosti sladkorja v brozgi ali pa dejstvo, da so drugo destilacijo ustavil pri dokaj visokih alkoholih. Če si v drugo destilacijo dodajal dimovc iz prve si s tem dvignil % alkohola.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: misticnimrk ()
schrack ::
misticnimrk je izjavil:
schrack - visok procent je lahko razlog večje vsebnosti sladkorja v brozgi ali pa dejstvo, da so drugo destilacijo ustavil pri dokaj visokih alkoholih. Če si v drugo destilacijo dodajal dimovc iz prve si s tem dvignil % alkohola.
Misticnimrk, fermentacija se je odvijala v sodih, hermetično zaprtih, z vrelno veho. Ko je po dveh tednih pokrovček vehe na sodih padel dol, sem počakal še par dni in pričel
s kuhanjem. Kvasovke sem uporabljal Sihaaktiv 6 od Sihe in hrano za kvasovke. Mogoče je res, da ni prevrelo do konca. Čeprav, če razmišljam, sem dobil 16 litrov 76% alkohola iz 250l soka, kar je 25l žganja razredčenega na 50%, kar bi količinsko ustrezalo. Če bi bilo več neprevretega sladkorja, bi bil dobitek verjetno manjši? Ali se motim?
Dimovca nisem dodajal.
misticnimrk ::
Manj kot je preostalega sladkorja v drozgi večji imaš izkoristek.
Cilje je namreč, da kvasovke (dodane ali v samem sadju) predelajo ves sladkor v alkohol.
Tako da razmišljaš pravilno.
Ali kdo od vas prideluje gin? Z brinjevcem je preveč dela in ljudje ga ne cenijo zato ga ne delam več.
Mi je pa osebno okus brina všeč in se spogledujem z mislijo, da bi naslednje leto nakuhal kakšen kotel gina.
Ve kdo kakšen je postopek pridelave?
Cilje je namreč, da kvasovke (dodane ali v samem sadju) predelajo ves sladkor v alkohol.
Tako da razmišljaš pravilno.
Ali kdo od vas prideluje gin? Z brinjevcem je preveč dela in ljudje ga ne cenijo zato ga ne delam več.
Mi je pa osebno okus brina všeč in se spogledujem z mislijo, da bi naslednje leto nakuhal kakšen kotel gina.
Ve kdo kakšen je postopek pridelave?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: misticnimrk ()
nejcek74 ::
fikus_ ::
"sem dobil 16 litrov 76% alkohola iz 250l soka, kar je 25l žganja razredčenega na 50%, kar bi količinsko ustrezalo."
Ta količina je OK.
Ta količina je OK.
schrack ::
Fikus,
še vedno me moti teh 76%. Če hočem razredčiti teh 16 litrov z destilirano vodo na 42%, potrebujem skoraj 13 litrov vode. Bojim se, da bom ostal brez arome.
še vedno me moti teh 76%. Če hočem razredčiti teh 16 litrov z destilirano vodo na 42%, potrebujem skoraj 13 litrov vode. Bojim se, da bom ostal brez arome.
fikus_ ::
Mene tudi čudi visok % nakuhanega. Mogoče bi lahko kuhal do nižjega %. Jaz hruškovo žganje redčim na okrog 45%, podobno sadjevec. Uporabim prekuhano vodo iz pipe (ki je že v osnovi precej "mehka").
misticnimrk ::
Bojim se, da bom ostal brez arome.
Brez skrbi. Glede na to, da imaš močno žganje ima to tudi verjetno (pre)izrazito aromo.
Predlagam, da ko boš redčil to delaš počasi in po korakih in vmes preverjaš stanje.
Pred dodajanjem vode pa naj se ti žganje umiri (pusti ga v primerni posodi) vsaj kakšen mesec, osebno ga pustim ~3 mesece.
schrack ::
Misticnimrk, tudi jaz ponavadi čakam 3 mesece, predem začnem redčiti. Redčim prvo za 10 dol, pol počakam dva tedna, pol 5 dol...
misticnimrk ::
Jaz zredčim na želeno stopnjo kar isti dan (ko je žganje že umirjeno).
Dan ali še raje dva predtem, nalijem mehko vodo v stekleno posodo in jo shranim v istem prostoru kot je žganje.
Ko mešam vodo vlivam počasi in istočasno mešam z leseno kuhalnico (eno sem žrtvoval za likerje in ostalo delo z žganjem - so me učili, da ne sme videt masti).
Do želene stopnje pa potem, po korakih najprej večjih, nato vedno manjših. Torej znižam najprej recimo za 10, nato 5, 3, 2 grada..
schrack - kako so uspele mandarine?
Upam, da kdo ve razlog za roza prvi tok pri slivah.
Dan ali še raje dva predtem, nalijem mehko vodo v stekleno posodo in jo shranim v istem prostoru kot je žganje.
Ko mešam vodo vlivam počasi in istočasno mešam z leseno kuhalnico (eno sem žrtvoval za likerje in ostalo delo z žganjem - so me učili, da ne sme videt masti).
Do želene stopnje pa potem, po korakih najprej večjih, nato vedno manjših. Torej znižam najprej recimo za 10, nato 5, 3, 2 grada..
schrack - kako so uspele mandarine?
Upam, da kdo ve razlog za roza prvi tok pri slivah.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: misticnimrk ()
schrack ::
misticnimrk je izjavil:
schrack - kako so uspele mandarine?
Brez neke izrazite arome. Sem bil razočaran :(.
TheBlueOne ::
Za motnost bo se najboljsi kaksen filter. Lahko pa se tudi pusti lezati in potem dekantira, ko se zadeve usedejo.
Imas pa te razloge in dosti vec: Polifenoli, potem menda gre odstranit z zelatino, ce nimas cisto so verjetno krive beljakovine. Mascobe se pravtako odstrani s filtrom. V vodi s kateri redcis so lahko bakterije ...
Ce se ne motim je priporoceno, da se redci ravno s trdo vodo.
Imas pa te razloge in dosti vec: Polifenoli, potem menda gre odstranit z zelatino, ce nimas cisto so verjetno krive beljakovine. Mascobe se pravtako odstrani s filtrom. V vodi s kateri redcis so lahko bakterije ...
Mene tudi čudi visok % nakuhanega. Mogoče bi lahko kuhal do nižjega %. Jaz hruškovo žganje redčim na okrog 45%, podobno sadjevec. Uporabim prekuhano vodo iz pipe (ki je že v osnovi precej "mehka").
Ce se ne motim je priporoceno, da se redci ravno s trdo vodo.
fikus_ ::
"Ce se ne motim je priporoceno, da se redci ravno s trdo vodo. "
Ravno obratno je. Če je voda direktno iz pipe, lahko žganje postane motno.
Ravno obratno je. Če je voda direktno iz pipe, lahko žganje postane motno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
TheBlueOne ::
"Ce se ne motim je priporoceno, da se redci ravno s trdo vodo. "
Ravno obratno je. Če je voda direktno iz pipe, lahko žganje postane motno.
Odvisno od tega kaj vse je v njej. Ce ti malo lezi in dobo bakterije sigurno. :) Od kod informacija o mehki vodi? O trdi vodi sem menda nekje bral, ko sem se vec ukvarjal s tem. Mi smo sicer uporabili destilirano vodo. Razlogi zakaj je lahko moten so drugace lahko dosti razlicni. Ce ima nekdo motnega zaradi mascob in recimo svetuje kaj kar jih bodisi reducira ali odstrani to morda ne bo pomagalo nekomu, ki ima motno zaradi cesa takega, kar lahko odstranis samo z zelatino.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
Tomay ::
Redčenje s trdo vodo je gotovo razlog za motno žganje. Voda iz pipe je različno trda, glede na to kje, jo natočiš. Z vodo iz Bohinja rdečen šnops ne postane moten, če pa naredim to na štajerskem je šnops bel.
Glede bakterij pa dvomim, da veliko bakterij preživi v alkoholu.
Glede bakterij pa dvomim, da veliko bakterij preživi v alkoholu.
Voodoo 4Ever
Okapi ::
Samo bi rekel, da destilirana voda ni optimalna. Ker recimo viskijev na Škotskem ne redčijo z destilirano vodo, pa bi sigurno jih, če bi bilo to bolje.
Jaz za redčenje nerazredčenega viskija uporabljam (mehko) vodo iz izvira pod Šišenskim hribom.
Jaz za redčenje nerazredčenega viskija uporabljam (mehko) vodo iz izvira pod Šišenskim hribom.
fikus_ ::
Ni potrebe po destilirani vodi, je dovolj prekuhana voda (ki zavre in jo nato pustiš, da se ohladi).
DeusB ::
misticnimrk je izjavil:
Tudi mi smo začeli.
Staro vino se je spremenilo v vinjak. Na koncu sezone bom skuhal še nekaj in nato gre v barrique sod (prej je bilo vino notri) na staranje.
Sadjevec (mešano) je tudi že v stekleni posodi.
Sedaj so na vrsti slive. Letos se mi je prvič zgodilo to, da je pri prvi kuhi prišel obarvan (roza) dimovc (prva destilacija). Ima kdo idejo zakaj?
Drugače pa prvo destilacijo pri nas kuhamo do 5-10%.
Pri drugi destilaciji pa srednji tok lovimo do nekje 45%. Če je na vonj in okus še dobro gremo kdaj še malenkost nižje nikakor pa pod 40%.
Kot so ostali že omenili, je treba drugo destilacijo delati počasi - da je curek kar se da tanek a neprekinjen.
DeusB - Na koliko loviš pa potem slivo? še nižje?
"Stari" alkometri so PONAVADI bili umerjeni na 15°C. Včasih se je dobilo tudi take brez termometra.
Sedaj so večinoma umerjeni na 20°C. Na grobo je ocena da na 2°C zgrešiš za 1 grad.
schrack - visok procent je lahko razlog večje vsebnosti sladkorja v brozgi ali pa dejstvo, da so drugo destilacijo ustavil pri dokaj visokih alkoholih. Če si v drugo destilacijo dodajal dimovc iz prve si s tem dvignil % alkohola.
Nisem prej videl! Ne, slivo se lovi do nekje 50%, lahko manj odvisno kakšna je. Okus je zmerja tisti ki prepriča! Nikoli pa se jo naj ne bi lovilo pod 42%, ker tam not je potem najvec patočnega olja, ki ima slab okus! Tako vsaj piše v starih knjigah.
Jernej14 ::
Pozdravljeni, mogoce je ze bilo kaj govora o tem. Kako zaceti uradno zganjekuho? Vem, da je birokracija kar kompleksna :). V bistvu se zadnje case ukvarjam z destilacijo gina in sicer doma. Vem, da so neki pogoji, da imas kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ampak bi se dalo tudi kot s popoldanskim s.p.? Hvala za informacije.
fikus_ ::
Drži se raje dopolnilne dejavnost na kmetiji, je manj papirologije in nižja trošarina na alkohol. Če pa je težava v preveliki količini nakuhanega alkohola, potem pa itak padeš pod večje proizvajalce in usterezno papirologijo ter višjo trošarino.
Jernej14 ::
Zal nimam pogojev za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Ali je kaksna finta?
Kako pa je potem pot do zganjekuhe kot popoldanski s.p.? Moja proizvodna kolicina bi bila letno nekje 1000L 40% gina.
Kako pa je potem pot do zganjekuhe kot popoldanski s.p.? Moja proizvodna kolicina bi bila letno nekje 1000L 40% gina.
Zimonem ::
Patrich ::
Pozdravljeni!
Zanima me ali je kdo od vas že probal nerediti tako imenovani "sugar wash" ubistvu gre za vodo sladkor, kvas in hrano za kvasovke, ta "drozga" ko sfermentira naj bi bila osnova za kuhanje nekega nevtralnega alkohola. Sam bi to poskusil ker bi potem ven iz tega kuhal gin.
Po raznih ameriskih straneh itd. Tole na veliko izvajajo in kuhajo iz te enostavne brozge nato dobijo neko nevtralno osnovo iz katere potem.delajo ven razna aromatizirana zganja.
Ker so mene zmeraj stari ljudje ucili bognedaj kaj cukra zraven sadja, tako zganje pol pece, ni dobro, po njemu boli glava itd. Me zanima ce vi veste kaj vec?
Kar gledam.teh ameriskih virov nikjer nic ne pise o kaksni škodljivosti tega žganja oz nekih stranskih ucinkih njegovega konzumiranja razen opitosti :P
Ali kdo to od vas izvaja in kako se obnese?
Zanima me ali je kdo od vas že probal nerediti tako imenovani "sugar wash" ubistvu gre za vodo sladkor, kvas in hrano za kvasovke, ta "drozga" ko sfermentira naj bi bila osnova za kuhanje nekega nevtralnega alkohola. Sam bi to poskusil ker bi potem ven iz tega kuhal gin.
Po raznih ameriskih straneh itd. Tole na veliko izvajajo in kuhajo iz te enostavne brozge nato dobijo neko nevtralno osnovo iz katere potem.delajo ven razna aromatizirana zganja.
Ker so mene zmeraj stari ljudje ucili bognedaj kaj cukra zraven sadja, tako zganje pol pece, ni dobro, po njemu boli glava itd. Me zanima ce vi veste kaj vec?
Kar gledam.teh ameriskih virov nikjer nic ne pise o kaksni škodljivosti tega žganja oz nekih stranskih ucinkih njegovega konzumiranja razen opitosti :P
Ali kdo to od vas izvaja in kako se obnese?
Zimonem ::
Čist tako iz glave, glava nebinsmela boleti, fenolov je kvečjemu manj. Aromo boš pa itak potem dodal. Probal nisem nikoli. Celo sadju nisem dodajal cukra. Bi pa v osnovi moralo delat. Pa se cenovno izide?
fikus_ ::
Po teoriji bi naj šlo, če dodaš (prave) kvasovke, delal pa nisem tega še nikoli. Zanimivo bi bilo vedet, kolikšen je "izkoristek" takšne priprave alkohola, ali ni mogoče ceneje že kupiti kakšen "nevtralen" alkohol.
Utisevalec ::
Sugar wash za nevtralno osnovo je čisto ok izbira. Pomembno je da veš da samo od sladkorja kvas ne more živet in rabi tudi vitamine, minerale in nekaj iz česar lahko dela celične stene. Tako da uporabi enega od priporočenih sugar wash receptov. Večinoma poleg vode in sladkorja rabiš še "dodatke" drugače bo fermentacija bolj boga in bo ostalo veliko sladkorja. Za prvič raje manj sladkorja, ciljaj tam do okoli 8-10% ABVja ker je manj možnosti za neuspeh, da se pa it tudi preko 15% s pravim kvasom in pravimi pogoji. Več dela opravi med fermentacijo kvas (višji ABV) manj energije/časa gre pri destilaciji.
Pa avtomatično tudi iz suhar washa ne bo stvar nevtralen alkohol*, rabiš reflux destilacijo da dobiš ven stvar brez okusa. Dejansko bo aroma precej slabša kot pri recimo žitnem alkoholu. Z navadnim kotlom (za žganje) boš tako rabil kar nekaj destilacij in ponovitev za "nevtralnost", v osnovi se to ne splača ker gre preveč časa in energije. Reflux steber je druga stvar, tam se da z eno destilacijo dobit dokaj čisto osnovno.
Glede nevarnosti takega alkohola. Iz čistega sladkorja nastane NAJMANJ nevarnih snovi, predvsem metanol kot glavni problem destilacije je skoraj neobstoječ pri sladkorju. Ostale frakcije se rešuje z destilacijskimi rezi enako kot pri destilaciji ostalih stvariu in v tem pogledu ni nobenih posebnosti ali nevarnosti.
* ameriški sugar wash je baziran na sladkorju iz sladkornega trsa, medtem ko je pri nas v evropi sladkor iz sladkorne pese. Ameriški sladkor daje sladek priokus ki spominja na aromo ruma, tako da tudi ne-nevtralen alkohol iz takega washa bo za naše dojemanje dokaj dober.
Pa avtomatično tudi iz suhar washa ne bo stvar nevtralen alkohol*, rabiš reflux destilacijo da dobiš ven stvar brez okusa. Dejansko bo aroma precej slabša kot pri recimo žitnem alkoholu. Z navadnim kotlom (za žganje) boš tako rabil kar nekaj destilacij in ponovitev za "nevtralnost", v osnovi se to ne splača ker gre preveč časa in energije. Reflux steber je druga stvar, tam se da z eno destilacijo dobit dokaj čisto osnovno.
Glede nevarnosti takega alkohola. Iz čistega sladkorja nastane NAJMANJ nevarnih snovi, predvsem metanol kot glavni problem destilacije je skoraj neobstoječ pri sladkorju. Ostale frakcije se rešuje z destilacijskimi rezi enako kot pri destilaciji ostalih stvariu in v tem pogledu ni nobenih posebnosti ali nevarnosti.
* ameriški sugar wash je baziran na sladkorju iz sladkornega trsa, medtem ko je pri nas v evropi sladkor iz sladkorne pese. Ameriški sladkor daje sladek priokus ki spominja na aromo ruma, tako da tudi ne-nevtralen alkohol iz takega washa bo za naše dojemanje dokaj dober.
Patrich ::
Hvala vsem za odgovore!
Utisevalec! Kaj mislis da bi z navadnim kotlom in dvojno destilacijo kot pri sadju prislo do dovolj kakovostega destilata da bi ven nastal nek dober gin?
Sepravi sugar wash bi skuhal, destilat bi zbiral na kup in nato use skupaj se enkrat prekuhal do nekje najmanj 50% in prekinil.
Verjetno bi nato imel zganje nekje jakosti med 60-70%.
Le to bi nato zbil z destilirano vodo na nekje 45% dodal zacimbe in se tretjič destiliral?
Al bi osnovo moral 3x-4x prekuhat in sele nato gin?
Sicer pa imam trenutno nakuhanega kar nekaj jabolčnega žganja, ki je usaj meni po okusu najbol nevtralen izmed sadnih žganj, prvotno sem mislil iz jabolcnega zganja probat skuhat gin, a ker se mi je zdela ta stvar s sugar washom precej nekomplicirana sem rekel da malo povprasam :)
Utisevalec! Kaj mislis da bi z navadnim kotlom in dvojno destilacijo kot pri sadju prislo do dovolj kakovostega destilata da bi ven nastal nek dober gin?
Sepravi sugar wash bi skuhal, destilat bi zbiral na kup in nato use skupaj se enkrat prekuhal do nekje najmanj 50% in prekinil.
Verjetno bi nato imel zganje nekje jakosti med 60-70%.
Le to bi nato zbil z destilirano vodo na nekje 45% dodal zacimbe in se tretjič destiliral?
Al bi osnovo moral 3x-4x prekuhat in sele nato gin?
Sicer pa imam trenutno nakuhanega kar nekaj jabolčnega žganja, ki je usaj meni po okusu najbol nevtralen izmed sadnih žganj, prvotno sem mislil iz jabolcnega zganja probat skuhat gin, a ker se mi je zdela ta stvar s sugar washom precej nekomplicirana sem rekel da malo povprasam :)
nejcek74 ::
...Sicer pa imam trenutno nakuhanega kar nekaj jabolčnega žganja, ki je usaj meni po okusu najbol nevtralen izmed sadnih žganj, prvotno sem mislil iz jabolcnega zganja probat skuhat gin, a ker se mi je zdela ta stvar s sugar washom precej nekomplicirana sem rekel da malo povprasam :)
Gin je mešanica arom, ce ujameš pravo si zmagal,... Kar nekaj, sploh spanskih, italijanskih in portugalskih je izdelanih na osnovi grozdnega zganja ali pa tropinovca. Me je ze zmotilo, pri nekaterih pa pase v celotni okvir (Nordes npr.).
Utisevalec ::
Hvala vsem za odgovore!
Utisevalec! Kaj mislis da bi z navadnim kotlom in dvojno destilacijo kot pri sadju prislo do dovolj kakovostega destilata da bi ven nastal nek dober gin?
Sepravi sugar wash bi skuhal, destilat bi zbiral na kup in nato use skupaj se enkrat prekuhal do nekje najmanj 50% in prekinil.
Verjetno bi nato imel zganje nekje jakosti med 60-70%.
Le to bi nato zbil z destilirano vodo na nekje 45% dodal zacimbe in se tretjič destiliral?
Al bi osnovo moral 3x-4x prekuhat in sele nato gin?
Sicer pa imam trenutno nakuhanega kar nekaj jabolčnega žganja, ki je usaj meni po okusu najbol nevtralen izmed sadnih žganj, prvotno sem mislil iz jabolcnega zganja probat skuhat gin, a ker se mi je zdela ta stvar s sugar washom precej nekomplicirana sem rekel da malo povprasam :)
Vsekakor taka dvojna destilacija preko klasičnega kotla ne bo imela čiste "nevtralne" arome, že če pogledaš da so določena žganja in ostale pijače po 3x destilirane pa še vedno ohranjajo arome potem veš da to ni to. Odvisno od fermentacije zna prit ven vseeno dokaj nevtralno, samo ni pa to to.
Za gin se po pravilniku rabi osnovo destilirano na 96% ABV, torej osnovo ki je enaka osnovi vodke. To je pravi nevtralen alkohol, tega na klasičnem kotlu ne boš nikoli dosegel.
Marsikdo misli da bo gin kot zelo aromatiziran destilat prenesel več, samo se zelo hitro čuti nepravo "osnovo", sploh če je zanič ali nekomaptibilna z aromo gina.
Če se nebi rad preveč ukvarjal z neskončno destilacijo preveri še "carbon filtering" in "alcohol polishing", obstajajo metode kako iz bolj aromatične osnove na druge način povlečt še kaj ven in dobiti boljši nevtral. Če imaš čas, potem po prvi destilaciji dodaš v dobljen alkohol sodo bikarbono (raztopljeno v vodi) do nivoja nevtralnega Phja in pustiš tako vsaj kakšen teden da potečejo kemične reakcije ki nevtralizirajo del arome, Potem destiliraš drugič. Nato izvedeš carbon filtering najboljše mrzel. S tem bi dobil precej bolj nevtralen alkohol kot samo z golo destilacijo.
Danijel9 ::
Pozdravljeni,
imam vprasanje glede zganjekuhe.
Iz hrusk kuham zganje in mi pri prvi destilaciji tece motno zganje - kaj delam narobe?
Bo pri drugi destilaciji vse ok - se pravi da lahko " popravim" zganje in bo teklo bistro/cisto?
Obstaja se kak drug nacin da resim motnost?
Hvala ze vnaprej.
imam vprasanje glede zganjekuhe.
Iz hrusk kuham zganje in mi pri prvi destilaciji tece motno zganje - kaj delam narobe?
Bo pri drugi destilaciji vse ok - se pravi da lahko " popravim" zganje in bo teklo bistro/cisto?
Obstaja se kak drug nacin da resim motnost?
Hvala ze vnaprej.
M-XXXX ::
Pozdravljeni,
imam vprasanje glede zganjekuhe.
Iz hrusk kuham zganje in mi pri prvi destilaciji tece motno zganje - kaj delam narobe?
Bo pri drugi destilaciji vse ok - se pravi da lahko " popravim" zganje in bo teklo bistro/cisto?
Obstaja se kak drug nacin da resim motnost?
Hvala ze vnaprej.
Motnost prvega kuhanja ni problematična ker se z drugim sfiltrira.
Djuro ::
Zdravo,
začelo se je pobiranje sezonskega sadja za kuhanje domače žganjice.
Letos bom imel očitno veliko bero fig. Ker vseh enostavno ne zmorem pojesti ali pa jih posušiti / zamrzniti ... me zanima če jih lahko dam skupaj v iste posode z ostalim sadjem (večinoma hruške in nekaj jabolk).
Vem da se da šnopc kuhat praktično iz vsega ... ampak za fige pa sploh ne najdem na netu.
začelo se je pobiranje sezonskega sadja za kuhanje domače žganjice.
Letos bom imel očitno veliko bero fig. Ker vseh enostavno ne zmorem pojesti ali pa jih posušiti / zamrzniti ... me zanima če jih lahko dam skupaj v iste posode z ostalim sadjem (večinoma hruške in nekaj jabolk).
Vem da se da šnopc kuhat praktično iz vsega ... ampak za fige pa sploh ne najdem na netu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Djuro ()
TheBlueOne ::
Zdravo,
začelo se je pobiranje sezonskega sadja za kuhanje domače žganjice.
Letos bom imel očitno veliko bero fig. Ker vseh enostavno ne zmorem pojesti ali pa jih posušiti / zamrzniti ... me zanima če jih lahko dam skupaj v iste posode z ostalim sadjem (večinoma hruške in nekaj jabolk).
Vem da se da šnopc kuhat praktično iz vsega ... ampak za fige pa sploh ne najdem na netu.
Na prvi pogled delujejo super. Ce prav gledam 16% sladkorja, kar je dosti vec od sliv.
Djuro ::
Emm, Steinkauz jest želim figan spremenit agregratno in kemično sadje v alkohol ... in ne delat likerja :-)
TheBlueOne, hvala za podatek (jep, lahko bi sam poguglal) .... na neko kmečko pamet bi rekel, v sode gre vse, kar je sadja ... nisem nek super ekspert glede tega. Pač lastna poraba (kar pomeni da skoraj vse razdam žlahti).
Ima kdo kake izkušnje s figami?
TheBlueOne, hvala za podatek (jep, lahko bi sam poguglal) .... na neko kmečko pamet bi rekel, v sode gre vse, kar je sadja ... nisem nek super ekspert glede tega. Pač lastna poraba (kar pomeni da skoraj vse razdam žlahti).
Ima kdo kake izkušnje s figami?
Djuro ::
Emm ...
"1. put the fresh figs in 50%vol tasteless alcohol, after three to four weeks
its ready to drink"
To je figov liker ... kjer fige daš v že nek alkohol.
Moja želja je fige destilirat v šnopc. Tako kot hruške, slive ....
Vseeno hvala.
"1. put the fresh figs in 50%vol tasteless alcohol, after three to four weeks
its ready to drink"
To je figov liker ... kjer fige daš v že nek alkohol.
Moja želja je fige destilirat v šnopc. Tako kot hruške, slive ....
Vseeno hvala.
Okapi ::
Vse, kar ima sladkor, lahko spremeniš v alkohol.
Figovo žganje recimo delajo v Maroku, reče se mu mahia.
Najprej fermentiraš fige, da dobiš figovo "vino", potem pa v kotel in destilacija.
https://www.tabletmag.com/sections/food...
Figovo žganje recimo delajo v Maroku, reče se mu mahia.
Najprej fermentiraš fige, da dobiš figovo "vino", potem pa v kotel in destilacija.
https://www.tabletmag.com/sections/food...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
PacificBlue ::
Če imaš čas in voljo fige zmelji, zmučkaj pred fermentacijo.
Tako se bo večji del sladkorja spremenil v alkohol.
Surove fige imajo okoli 15%sladkorja in dajo destilate z rahlo travnato noto.
Tako se bo večji del sladkorja spremenil v alkohol.
Surove fige imajo okoli 15%sladkorja in dajo destilate z rahlo travnato noto.
I’m out.
:3
:3
Steinkauz ::
Emm ...
"1. put the fresh figs in 50%vol tasteless alcohol, after three to four weeks
its ready to drink"
To je figov liker ... kjer fige daš v že nek alkohol.
Moja želja je fige destilirat v šnopc. Tako kot hruške, slive ....
Vseeno hvala.
Majkemi, če si nepismen, pol verjamem, da ne najdeš.
Tle maš direkt vse razloženo, v drugem linku je pa opcija 3. za kuhanje :
https://alcoreviews.com/fig-moonshine-f...
TheBlueOne ::
BCSman ::
Koliko je nujno kuhat snopc 2x? Se gre le zaradi okusa in kvalitete ali tudi zaradi eliminacije skodljivih alkoholov? Sem iz prvega toka na zacetku odstranil 2deci, potem od 55% do 31% shranil, pod 31% pa kar zavrgel, ker itak nisem razmisljal da bi se v drugo kuhal. Sedaj imam 5 litrov zganja moci 38,5%. Je motno. Okus je na zacetku povsem dober hruskovec, po 4 sekundah pa zacutim nek slabsi priokus.
Ni mi jasno kako v drugo kuhat taksne majhne kolicine v tako velikih kotlih, 80l, 100l...zato sem pomislis ce bi kupil iz aliexpressa 10litrski destilacijski lonec in koncni produkt naredil kar z njim.
Nekdo mi je rekel da pac skuha 4 kotle in v peti kotel zlije ves material in v drugo skuha in takrat dobi konci produkt. Problem drugega kuhnja je ce imas vsega skupaj za 1 kotel drozge v sezoni...
Ni mi jasno kako v drugo kuhat taksne majhne kolicine v tako velikih kotlih, 80l, 100l...zato sem pomislis ce bi kupil iz aliexpressa 10litrski destilacijski lonec in koncni produkt naredil kar z njim.
Nekdo mi je rekel da pac skuha 4 kotle in v peti kotel zlije ves material in v drugo skuha in takrat dobi konci produkt. Problem drugega kuhnja je ce imas vsega skupaj za 1 kotel drozge v sezoni...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Pospešeno staranje alkoholnih pijač - sam svoj mojsterOddelek: Znanost in tehnologija | 1831 (487) | Mercier |
| » | Whisky (strani: 1 2 3 4 … 19 20 21 22 )Oddelek: Loža | 228747 (7209) | FrankSinatra |
| » | Močna žganja (Močeradovec,gadovec,...)Oddelek: Loža | 7916 (6642) | Malajlo |
| » | kondenzacija etanola?Oddelek: Loža | 6070 (5187) | SeMiNeSanja |
| » | Žganjekuha- šmarnicaOddelek: Loža | 5183 (4828) | The Player |