Mesečno varčevanje

Ti ne razumeš. Tudi varčevanje v valuti, v kateri prejemaš prejemke oziroma v kateri želiš porabit sredstva je špekulacija.

Staviš oz. špekuliraš na rast oziroma ohranjanje vrednosti valute, v kateri varčuješ. Da je domača, ne spremeni dejstva.

Lahko pa mi poveš, kje se motim in razložiš, na kakšen način te izguba vrednosti katerekoli valute ne bo bolela bolj, kot bi te če bi varčeval v drugi.

Mavrik je 29. dec 2016 ob 15:16 izjavil:

Tilen je 29. dec 2016 ob 10:25 izjavil:

Daj na stran, dokler nimaš cca 2000 EUR (ena pozicija) in potem počasi kupuj, kar si že omenil - delnice podjetij, ki izplačujejo rastoče dividende med cca 3% in 5% letno že vsaj 15 let. V Sloveniji je to recimo Petrol ( 1 ), v ZDA tile, EU spisek.

Kaj so pa smiselni stroški upravljanja teh naložb? Oz. kaj gledati da ti upravljalec / trader ne pobere vsega? :)

Upravljalec si ti (to je najceneje) in stroške plačaš po ceniku izbrane online platforme. Enako vse ostale provizije. V bistvu iščeš samo ponudnika, ki zate nudi to, kar potrebuješ. Stroški so v veliki večini odvisni od velikosti portfelja in transakcij v EUR, tako da jih je nemogoče posplošiti. Če presegajo 0,5% portfelja, išči dalje.

Nakup ene pozicije za cca 10.000 EUR te stane do 50 EUR, odvisno od marketa. Ležarina je podatek, ki te najbolj zanima na cenikih oziroma kvartalni strošek vzdrževanja računa. Nekateri potem računajo tudi strošek prejema dividend in še kakšne druge stvari. Obvezno preveri cenik.

Za točne informacije je vedno potrebno obiskati stran izdajatelja finančnih poročil za posamezno podjetje. :)

Npr. Allianz Investor Relations

Moj predlog je prvo stvar uredis stabilne finance, recimo poglej 4 pravila na YNAB .. da ti bo sploh res kaj ostalo,ko mine efekt novega denarja in si boš sicer dvignil porabo
Druga točka si ustvariš sebi primerno likvidno rezervo,moje okvirno pravilo so 3 plače, kot hitro dosegljiv denar za primer izgube službe, okvare avta,ipd
Potem pa sledijo investicije. Če boš uposteval 'normalne' investicije kot ti jih je predlagal Tilen, lahko zmanjšaš rezervo. Razlika je v kolikšnem času ti je denar dosegljiv.

Bitcoin je tako volatilen, da se splača dolgoročno (>10 let) investirat enake majhne mesečne zneske, ker vsaj v splošnem to pomeni vztrajno rast vrednosti, pri čemer moraš razumeti, da obstaja majhna verjetnost, da se odkrije kriptografsko ranljivost, ki kakršnokoli vrednost čez noč izbriše.

Če bi investiral 20 evrov na mesec v bitcoin in začel 1. januarja 2010, bi bil danes zelo bogat. Če začneš danes, to ne velja več, še vedno pa vrednost dolgoročno vztrajno raste.

No, če te, potem se pa lahko dobro počutiš vsaj zato, ker boš nebiveduju kupil novo bajto.

Vsaj ko spiš, te panika ne grabi. To mi je šlo včasih blazno na kurac, da zadeva laufa 24h/dan.

Drugače pa je bila podobna tema odprta že večkrat. Znebiš se stvari, kjer ti plačuješ obresti; rezerva za pol leta; potem pa naprej.

Glede valutnega tveganja. Po tej logiki tudi delnic v drugih valutah ni pametno kupovat? Zadnje čase je bilo varčevanje v dolarjih smiselno. Dobre obresti + rast glede na evro. Za enkrat ne kaže, da se bo to kaj kmalu spremenilo. Kredit je pa druga stvar, se ga je itak treba izognit.

d4vid je 29. dec 2016 ob 10:05 izjavil:

Invictus je 29. dec 2016 ob 08:58 izjavil:

Nobeno varčevanje, računi, skladi, ti ne bo pomagalo, če ne znaš varčevat brez tega.

offtopic: kako se kontrolirat, da ne zapraviš vsega denarja? Rad bi počasi začel varčevat za avto, potrebujem cca 3-4k€. Mesečno bi rad dal na stran čim več. Pa mi dela težave mastercard, ker si moram kupit neko bedarijo vsak mesec, ne morem mimo gostilne in nasploh ko vidim kako stvar v štacuni, jo hočem.

Ukineš limit na karticah, ukineš vse kartice razen bančne na katero dobivaš plačo. Na tej kartici se zmeniš, da boš imel samo gotovinski transakcijski račun, toliko da ne moreš trajnika odpret.
Ko dobiš plačo, jo celo (razen 10€) daš doma v sef in si vzameš samo 10 evrov na dan za zapravit, za malico, kavico,...
In ko prideš mimo trgovine, vidiš stvar, ki bi jo ime, pa ker imaš samo 10€ v žepu, rečeš, ok, ne bom kupil, ker nimam.

Saul Goodman je 29. dec 2016 ob 18:52 izjavil:

jaz bi ti za eno res tvegano varčevanje/investicijo priporočil bitcoin. ampak, recimo 1 bitcoin. ali še kakšen več. recimo 20% portfelja oz. sredstev, namenjenih varčevanju. ostalo lahko še vedno varčuješ na bolj "klasične" načine, ki so bili že omenjeni. trenutno so cene bitcoina sicer visoke in bi za vstop raje počakal na prvo resno korekcijo (verjetno v januarju 2017), ampak dolgoročno menim, da ti ne bo žal.

mind you, obstajalo bo samo ~22 miljonov bitcoinov.

za operiranje z bitcoini bi bil najbolj ziher bitstamp.net, globalna bitcoin borza slovenskega porekla.

srečno!

Kako je z bitstampom in buy/sell? Je zadeva ista kot na delniških marketih kjer kupiš in lahko čez 10 min prodaš? In to počneš neomejeno? Kakšni so pri tem stroški, ki jih bitstamp zaračuna? Brokerji pri delnicah zaračunajo ~10$ za trade + delež zaslužka. Kakšno tarifo ima bitstamp?

1. Varčevanje na TRR? Pri 0,05% letnih obresti? Tudi Grki in Ciprčani so imeli denar na banki, dokler niso banke zaprli, na bankomatu pa so lahko dvignili drobiž. Tudi država te z veseljem še enkrat obdavči - najprej takoj na dohodku/dohodnini in nato še pri socialnih prispevkih/subvencijah.

2. Vezava? Evropska centralna banka je že lep čas v "panic mode" in tiska cca 80 (85?) milijard mesečno. Samo vprašanje časa kdaj se bo to še na cenah poznalo. Deutsche bank in Banka Monte dei paschi di Siena sta na zelo tankem ledu - in lahko sprožita naslednjo krizo.

3. Delnice? Ameriške so na vrhu na vrhu balona, ki nima temeljev. Trenutno izgleda, da jih vsi držijo, da bodo koledarko leto lepo zaključili in pobasali dobiček ter jih prodali takoj v novem letu, ali pa pripravili presenečenje za Trumpa, takoj ko stopi v belo hišo. Seveda so tudi take, ki bodo šle v nasprotno smer, a moraš bit v tem.

4. Keš v nogavici? Indijci so imeli lepo presenečenje, ko so jim ukinili 2 največja bankovca. Tudi sicer želijo ukiniti papirnat denar, da bi bili vsi talci bank in negativnih obresti.

5. Nepremičnine - Grki jih na veliko prodajajo, ker ne morejo odplačevati davkov, ki jih je bankrotirana država navila.

6. Zlato je zanimivo na dolgi rok, a ga skušajo na vsak način kriminalizirati, češ da se nepridipravi financirajo z njim.


Osebno imam account pri GoldMoney.com, kjer:
- imaš račun, kjer kupiš poljubno količino zlata (dejansko delež v večkilskih ceglih), npr. daš 10 EUR gor
- za hranjenje do 1 kg ni stroškov, za več pa 0,18% letno
- provizija 0,5% pri nakupu zlata in 0,5% pri prodaji, transakcije znotraj sistema (nakazilo zlata drugim uporabnikom) brez provizij
- dobiš lahko brezplačno debetno MasterCard kartico - v bližnjem Mercatorju sem jo uporabil brez težav in brez dodatnih provizij (za uporabo moraš najprej prestaviti za X-EUR zlata nanjo; 0,5% provizije, lahko iz aplikacije na telefonu),
- z aplikacijo na telefonu lahko nakazuješ zlato drugim uporabnikom brez provizije
- povežeš lahko s Paypalom
- lahko si nastaviš trajnik za vplačilo; nakažeš lahko preko kreditne kartice ali bančnega nakazila
- niso banka
- zlato lahko dobiš tudi v fizični obliki in sicer tako, da za EUR protivrednost pri njih kupiš npr. kovance in ti jih pošljejo (plačaš poštnino in zavarovanje pošiljke). Je pa lažje z bančnim nakazilom nakazat npr. Zlatarni Celje (jo omenjam, ker imajo veliko poslovalnic) in pri njih osebno dvignit.

Vem, da to zgoraj zveni kot reklama, a to ni moj namen, sicer bi pripopal svoj affiliate link (če pa bi kdo kliknil nanj, naj mi piše na ZS).

krneki0001 je 29. dec 2016 ob 20:27 izjavil:

d4vid je 29. dec 2016 ob 10:05 izjavil:

Invictus je 29. dec 2016 ob 08:58 izjavil:

Nobeno varčevanje, računi, skladi, ti ne bo pomagalo, če ne znaš varčevat brez tega.

offtopic: kako se kontrolirat, da ne zapraviš vsega denarja? Rad bi počasi začel varčevat za avto, potrebujem cca 3-4k€. Mesečno bi rad dal na stran čim več. Pa mi dela težave mastercard, ker si moram kupit neko bedarijo vsak mesec, ne morem mimo gostilne in nasploh ko vidim kako stvar v štacuni, jo hočem.

Ukineš limit na karticah, ukineš vse kartice razen bančne na katero dobivaš plačo. Na tej kartici se zmeniš, da boš imel samo gotovinski transakcijski račun, toliko da ne moreš trajnika odpret.
Ko dobiš plačo, jo celo (razen 10€) daš doma v sef in si vzameš samo 10 evrov na dan za zapravit, za malico, kavico,...
In ko prideš mimo trgovine, vidiš stvar, ki bi jo ime, pa ker imaš samo 10€ v žepu, rečeš, ok, ne bom kupil, ker nimam.

Če imaš doma sef daš 2 na fake s ponarjenimi bankovci, tretjega skriješ, da ga noben ne more najdit.

carota je 29. dec 2016 ob 22:55 izjavil:

1. Varčevanje na TRR? Pri 0,05% letnih obresti? Tudi Grki in Ciprčani so imeli denar na banki, dokler niso banke zaprli, na bankomatu pa so lahko dvignili drobiž. Tudi država te z veseljem še enkrat obdavči - najprej takoj na dohodku/dohodnini in nato še pri socialnih prispevkih/subvencijah.

2. Vezava? Evropska centralna banka je že lep čas v "panic mode" in tiska cca 80 (85?) milijard mesečno. Samo vprašanje časa kdaj se bo to še na cenah poznalo. Deutsche bank in Banka Monte dei paschi di Siena sta na zelo tankem ledu - in lahko sprožita naslednjo krizo.

3. Delnice? Ameriške so na vrhu na vrhu balona, ki nima temeljev. Trenutno izgleda, da jih vsi držijo, da bodo koledarko leto lepo zaključili in pobasali dobiček ter jih prodali takoj v novem letu, ali pa pripravili presenečenje za Trumpa, takoj ko stopi v belo hišo. Seveda so tudi take, ki bodo šle v nasprotno smer, a moraš bit v tem.

4. Keš v nogavici? Indijci so imeli lepo presenečenje, ko so jim ukinili 2 največja bankovca. Tudi sicer želijo ukiniti papirnat denar, da bi bili vsi talci bank in negativnih obresti.

5. Nepremičnine - Grki jih na veliko prodajajo, ker ne morejo odplačevati davkov, ki jih je bankrotirana država navila.

6. Zlato je zanimivo na dolgi rok, a ga skušajo na vsak način kriminalizirati, češ da se nepridipravi financirajo z njim.


Osebno imam account pri GoldMoney.com, kjer:
- imaš račun, kjer kupiš poljubno količino zlata (dejansko delež v večkilskih ceglih), npr. daš 10 EUR gor
- za hranjenje do 1 kg ni stroškov, za več pa 0,18% letno
- provizija 0,5% pri nakupu zlata in 0,5% pri prodaji, transakcije znotraj sistema (nakazilo zlata drugim uporabnikom) brez provizij
- dobiš lahko brezplačno debetno MasterCard kartico - v bližnjem Mercatorju sem jo uporabil brez težav in brez dodatnih provizij (za uporabo moraš najprej prestaviti za X-EUR zlata nanjo; 0,5% provizije, lahko iz aplikacije na telefonu),
- z aplikacijo na telefonu lahko nakazuješ zlato drugim uporabnikom brez provizije
- povežeš lahko s Paypalom
- lahko si nastaviš trajnik za vplačilo; nakažeš lahko preko kreditne kartice ali bančnega nakazila
- niso banka
- zlato lahko dobiš tudi v fizični obliki in sicer tako, da za EUR protivrednost pri njih kupiš npr. kovance in ti jih pošljejo (plačaš poštnino in zavarovanje pošiljke). Je pa lažje z bančnim nakazilom nakazat npr. Zlatarni Celje (jo omenjam, ker imajo veliko poslovalnic) in pri njih osebno dvignit.

Vem, da to zgoraj zveni kot reklama, a to ni moj namen, sicer bi pripopal svoj affiliate link (če pa bi kdo kliknil nanj, naj mi piše na ZS).

čist tko, gre se za fiktivno zlato... 8 milijard EUR v zlatu? mislim da ne.
in na sploh smrdi po piramidi.

jalovec09 je 29. dec 2016 ob 23:00 izjavil:

krneki0001 je 29. dec 2016 ob 20:27 izjavil:

d4vid je 29. dec 2016 ob 10:05 izjavil:

Invictus je 29. dec 2016 ob 08:58 izjavil:

Nobeno varčevanje, računi, skladi, ti ne bo pomagalo, če ne znaš varčevat brez tega.

offtopic: kako se kontrolirat, da ne zapraviš vsega denarja? Rad bi počasi začel varčevat za avto, potrebujem cca 3-4k€. Mesečno bi rad dal na stran čim več. Pa mi dela težave mastercard, ker si moram kupit neko bedarijo vsak mesec, ne morem mimo gostilne in nasploh ko vidim kako stvar v štacuni, jo hočem.

Ukineš limit na karticah, ukineš vse kartice razen bančne na katero dobivaš plačo. Na tej kartici se zmeniš, da boš imel samo gotovinski transakcijski račun, toliko da ne moreš trajnika odpret.
Ko dobiš plačo, jo celo (razen 10€) daš doma v sef in si vzameš samo 10 evrov na dan za zapravit, za malico, kavico,...
In ko prideš mimo trgovine, vidiš stvar, ki bi jo ime, pa ker imaš samo 10€ v žepu, rečeš, ok, ne bom kupil, ker nimam.

Če imaš doma sef daš 2 na fake s ponarjenimi bankovci, tretjega skriješ, da ga noben ne more najdit.

Uh se sef naj kupujem... Saj skrivam pred sabo, ne pred drugimi.

No, ce ne drugega, ste mi dali nekaj idej. Denar bom puscal na TRRju, mastercard bom zbrisal iz paypala. Kartice bom puscal doma.
Placo si bom razporedil, preracunal koliko rabim za sebe, koliko za avto itd... Ostalo pa hranil.

Živjo

en prej (@schubell se mi zdi) je omenjal kaščo in šparovc od gbd. Kakšna je razlika med klasičnimi skladi (npr. KD, NLB, Alta, Triglav etc.) in omenjenimi, ki imajo eft. In zakaj naj bi bili ravno od gbd najboljši?

tnx za odg

Ni treba bit suzenj sparanja. Da hodis okoli z 10 evri, da ne bos nic kupil, ali pa da ne bos zapravil vec kot tolk na mesec, se mi sploh ne zdi blazno pametno. Ce gres v trgovino in vidis stvar, ki jo rabis, je bolje da jo kupis ko je cenejsa, kot pa takrat ko imas denar. S tem se umetno naredis reveza, revezi pa itak kupujejo vse drazje, ker kupijo sele ko voda tece v grlo. Moras pa ocenit kdaj nekaj res rabis in ce se splaca takrat kupit, tu je potrebna kontrola nad sabo, ne pa da ne bos prebil neke meje na trr.

djabi je 29. dec 2016 ob 10:40 izjavil:

@optimo09

Glej tole (pri NLB):

Je pa ena prednost: zaenkrat nobeno tveganje.

V sklade pa ne bom vlagal.

Za 5 let? Jaz bi rekel da je tveganje veliko. Si že slišal za kvantitativno sproščanje?

Furbo je 30. dec 2016 ob 12:29 izjavil:

Ja preberi si pogoje za vezavo.

Sem si jih. Ni kaj takega v njih, zato pa sprašujem o pogojih konkretne banke.

OK, kul. Sem bral neke splošne pogoje in je zapisano precej bolj kriptično.

Garantira ja. Situacije, ko država garancije ne bi mogla izpolniti so verjetno sicer možne, ampak zelo malo verjetne.

111111111111 je 30. dec 2016 ob 19:46 izjavil:

Res pa je da je propad EUR super črn scenarij.

In v tem primeru je skrb za prihranke verjetno še najmanjši problem.

to se razlikuje glede na banko.

ima kdo idejo kako imajo pri delavski hranilnici to? nikjer ne najdem nobenih pogojev na internetu...useless spletna banka, ti omogoči sklenitev varčevanja ne moreš pa pogojev prebrat....

Seveda pa pri vsaki spremembi valute kakih 50% vrednosti denarja izpuhti, tako da razne garancije pomenijo bolj malo.

Od kje bo pa država vzela denar, če propade recimo NLB? Nekje na papirju boš imel 'denar', pomagati si pa z njim ne boš mogel kaj dosti po mojem.

Skratka depoziti s smešnimi obrestmi in ogromnimi kaznimi za predčasen dvig, se meni ne zdijo kaj prida.

Furbo je 30. dec 2016 ob 22:14 izjavil:

Seveda pa pri vsaki spremembi valute kakih 50% vrednosti denarja izpuhti, tako da razne garancije pomenijo bolj malo.

Od kje bo pa država vzela denar, če propade recimo NLB? Nekje na papirju boš imel 'denar', pomagati si pa z njim ne boš mogel kaj dosti po mojem.

Skratka depoziti s smešnimi obrestmi in ogromnimi kaznimi za predčasen dvig, se meni ne zdijo kaj prida.

Konkretno v UK imajo tudi podobno garancijo. Potem pa je prišel Brexit, a imajo še vedno "iste" številke na računu. Pri nakupu česarkoli uvoženega pa so znatno popušili.

telexdell je 30. dec 2016 ob 21:13 izjavil:

111111111111 je 30. dec 2016 ob 19:46 izjavil:

Ne garantira država. Garantira ti EU. Ampak če gre € k vragu, se lahko za prihranke obrišeš pod nosom. V tem primeru so skladi boljši, vlagaš razpršeno v delnice in denar ti ne more kar izginit. Obstaja tveganje da precej zgubiš, ampak nulo boš bolj težko dobil. Res pa je da je propad € super črn scenarij. :) In dokler je tako so prihranki in depoziti na banki do 100k varni. :)

Ne klobasaj neumnosti.
Za hranilne vloge v kateri koli valuti do proti vrednosti 100.000€ garantira država, kjer je sedež banka ali podružnice. Torej za hranilne vloge, pa naj si bodo v €, $, HRK, HUF...za banke na ozemlju Slovenije garantira Slovenija.

Je hranilne vloge garantirala Grčija ali EU? 100.000€ ti garanitira EU monetarna unija ( Direktiva 2014/49/EU ), če pade NLB bo depozite vrnila ljudem EU iz sklada za jamstvo, ki ga pri nas upravlja Banka Slovenije. Do 94 leta pa si imel garantirano natanko 0 SIT, do 2009 je bil znesek 50.000€ potem pa 100.000€. Tako da ti povračilo denarja garantira EU direktiva in EU sklad za jamstvo, v katerega vplačujemo vsi evropejci, preberi literaturo. Pa hvala za klobase.

telexdell je 30. dec 2016 ob 21:13 izjavil:

Sklade pa upravljajo družbe za upravljanje skladov. Res je premoženje v skladih ločeno od premoženja družb a vendar- nič ne moreš če ti neka družba spravi premoćenje sklada na nič ali celo globoko v minus in potem gre v stečaj. Nimaš nobene garancij za noben cent.

MOgoče bi bilo dobro prebrati zakaj imamo ATVP? Noben DZU ne more iti na 0 čez noč, lahko vrednost premoženja pade kot nihanje trga, ampak pri skladih so pravila jasna in točno se ve katere delnice in obveznice se v skladu nahajajo in v kakšnih razmerjih (govorim o klasičnih investicijskih skladih, alternativnih, ki so bolj nevarni in tudi bolj dobičkonosni v Sloveniji še nimamo, jih pa ureja ZISDU-3). PO mojem osebnem mnenju so skladi ena bolj transparentnih investicij, kjer ne kupuješ bučk in gre lahko premoženje na 0 v skrajnih primerih (vse delnice padejo na 0). Če propade DZU 1 bo sklade in premoženje prevzela DZU 2 in upravljala naprej. Še enkrat poudarjam, da ne moreš SKLADOV spraviti na 0. DZU pa seveda lahko propade, kot vsak drug d.o.o., ampak v stečajni postopek ne gre niti cent iz skladov. Preberi si člen 82 v ZISDU-3.