» »

Fizika 9. razred

Fizika 9. razred

Aston_11 ::

Kaj hoče učitelj s to nalogo:

Če imaš 2 kg težko kroglo in jo spustiš z višine 20 metrov, koliko se zabije v tla?

Mavrik ::

"Koliko se zabije v tla?" To si nekaj narobe prepisal.
The truth is rarely pure and never simple.

oemdzi ::

S kolikšno silo ali kako globoko ? Ker vsaka talna površina ne nudi ravno enako upora...
*Črna grafična kartica z rumeno lučko in varčnim hladilnikom*
Neslišen intel procesor iz lepe modre škatle* 2 enakomerno ploščata rama*
*overclockan napajalnik in varno ohišje z modro lučko* Hofer gamer copate*

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: oemdzi ()

Aston_11 ::

Mavrik je izjavil:

"Koliko se zabije v tla?" To si nekaj narobe prepisal.

Sem mulca 3x vprašal. Pri tem vztraja, da mu je pisalo v testu.

oemdzi je izjavil:

S kolikšno silo ali kako globoko ? Ker vsaka talna površina ne nudi ravno enako upora...
Kako globoko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()

boon45 ::

Zdi se mi, da hoče silo, čas, pospešek

Poglej v zvezek.
i7 5960X|Asus X99|2x980GTX STRIX|64GB Dominator Platinum|Bytecc BT-145
All watercooled

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: boon45 ()

Aston_11 ::

boon45 je izjavil:

Zdi se mi, da hoče silo, čas, pospešek
Jaz sem še stara šola in hočem, da mi narišejo, kaj hočejo. Na "kako globoko" bi iskal globino od površja tal navzdol. Mulca sem nagnal na FB, da povpraša, če je res to pisali, ali mi sanja sredi dneva.

Machete ::

Končna hitrost? :D S koliko (na sekundo, na uro) se zabije bi bilo mogoče, čeprav ne vem s katere luknje učitelj napiše tako nalogo.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+

NightHawk ::

Če se kaj spomnim teh nalog konec OŠ je pisalo " s kakšno hitrostjo prileti na tla" oziroma "kako hitro se zabije v tla".

imagodei ::

Če je prepisoval s table ali pisal po nareku, mu je verjetno ušla besedica "hitro". Torej "koliko hitro se zabije v tla".

Dasiravno ni ravno vrhunska poved to.
- Hoc est qui sumus -

seminal ::

Tako je, potencialna energija na vrhu enačiš s kinetično na koncu, pokrajšaš mase, pa izpostaviš v= koren(.....) pa maš rešitev.
Kako globoko bi bilo kar težko, recimo če bi bila voda :)

Aston_11 ::

imagodei je izjavil:

Če je prepisoval s table ali pisal po nareku, mu je verjetno ušla besedica "hitro". Torej "koliko hitro se zabije v tla".

Dasiravno ni ravno vrhunska poved to.
Ni bilo po nareku, ni prepisoval, trdi, da je bilo vprašanje, kako globoko se zabije krogla v tla. Sumim v EPROM. Je zraven...

Tricky question? Jih sili malo razmišljat .... čujte profesor, odgovor je enostaven, tega se nismo učili, niste podali podatkov glede tal, pa tudi če bi jih, ne bi znali. Lahko pa napišemo, da je odvisno od tega, s kakšno silo delujejo tla na kroglo....

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()

imagodei ::

EPROM?
- Hoc est qui sumus -

Aston_11 ::

imagodei je izjavil:

EPROM?
No, se odvija. Je bil rom, ja. Naloga se nadaljuje, "...če imajo tla 15.000N sile?" Na, odbije se. Neumno, če tla mirujejo, je sila 0.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()

Smurf ::

Potencialno pretvoris v delo (F*s) izpostavis s in dobis globino.

Ce bi bila sila 0, bi letel skozi tla ;).

Unknown_001 ::

9 razred dvomim da zahteva izračun deformacije tal. Fizikalni model je praviloma poenostavljen, če ni kakršnihkoli koeficientov in ostalih podatkov zraven dela samo v območju za katera ima navedene podatke in vodi do smiselnih rešitev.

Zagotovo učitelj hoče izvedeti, kolikošno hitrost doseže krogla tik pred padcem.

Glede na podane podatke ima 2 možnosti da reši nalogo
1. Kinematika
Zakon gibanja za X(t)=0
Y(t)=Xo+/-Vo(t)+/-(at^2)/2 (gibanje v vertikali)
Xo=začetna pozicija
Vo=začetna hitrost (predznak!)
a=pospešek

Zgoraj navedena formula je rezultat dvojnega integriranja pospeška po času. To govorim zgolj informativno.

Zanj pomembna formula bo s=Vo+/-(at^2)/2

Plus minus odvisno od postavitve koordinatnega izhodišča in sistema ter SMERI vektorjev (hitrost, pospešek, jolt)
+če kaže v poz smeri koordinatne osi
-če kaže v negativni smeri koordinatne osi

Enačba hitrosti po času je:
V(t)=Vo+/-a(t)

Ker ni začetne, hitrosti in ker poenostavljeno privzamemo začetno točko 0 bo dovolj da mulc vrže samo podatek za prepotovano razdaljo in podatek za pospešek, obrne enačbo in dobi čas padanja. Čas padanja še pomnožiš z gravitacijskim pospeškom in evo. Imaš hitrost.

2. Kinetika

Wp=mgh (enačba za potencialno energijo)
Wk=(mv^2)/2 (e. za kinetično energijo)

Ker gre za prosti pad brez zunanjih dejavnikov privzameš (delta)Wk=(delta)Wp

Kar pomeni da kolikor se spremeni potencialna toliko se spremeni kinatična.

Ko vstaviš podatke v enačbi in ju izenačiš ti edina neznanka ostane hitrost. Ostalo je matematični del.

Toliko na hitro. Mogoče sem malo posplošeno napisal a bo menda dovolj, za OŠ nivo.

Lp! Sem dostopen za dodatna vprašanja.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

@Smurf,

to bi šlo, ja. Čeprav načeloma 3. Njutnov zakon (menda je tretji?) pravi, da podlaga deluje nazaj na telo z enako silo, kot telo deluje na podlago. Meni so taki primeri vedno malo sumljivi. Številka 15.000 N je seveda potegnjena iz riti, zato da naloga da nek rezultat.

V resnici bi blo tle smiselno videt sunek sile, oz. dolžino trka (v sekundah). Ali pa pojemek.

Kar me pripelje do naslednje nejasnosti: kako ocenjujejo sile pri npr. trkih avtomobilov? Če se avto zaleti v steno, ne morejo kar iz riti potegnit, da "ima stena 1.500.000 N sile"?
- Hoc est qui sumus -

Smurf ::

Ja itak je bila potegnjena iz riti, sam drugace verjetno ne bi mogel tega resiti na OS nivoju (lahko bi pa spraseval po cem drugem kot si omenil).

V realnosti pri trkih avtomobilov gledas pospesek od odvisnosti od casa. Od tega lahko po zelji potem izracunas tudi silo. Ce te zanimajo sile na dolocenih delih avtomobila lahko meris silo kar direktno z uporabo kaksnih uporovnih listicev (ok malce tudi odvisno kake sile meris).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

imagodei ::

Uporovni lističi? Do elaborate, please,

Kako pa gledaš pospešek/pojemek v odvisnosti od časa? Saj ravno to je prekleto težko oceniti oziroma dobiti podatek? Recimo pri konkretni nalogi, če zanemarimo iz riti potegnjen podatek o 15.000 N, kako ugotoviš sunek sile oziroma dolžino trka?

Če seveda vzameš tistih 15.000 N, potem lahko izračunaš, da trk traja nekje 0,00267 s in da je pojemek cca 7500 m/s2. Če seveda verjameš božjastnemu konceptu, da "ima" podlaga 15.000 N sile.
- Hoc est qui sumus -

KraitPay ::

Imaš uporovni listič, kateremu se glede na deformacije spreminja upornost. Če povzamem glede nam bolj znane hitrosti.

imaš pot, ki je v našem primeru upogib na avtomilu. Če ga odvajaš dobiš hitrost "upogibanja pločevine", če odvajaš še enkrat dobiš "pospešek" upogibanja pločevine.

Čista srednješolska fizika.

imagodei ::

Problem je, da si ne predstavljam, kako zgleda. To da "imam uporovni listič, kateremu se glede na deformacije spreminja upornost" je zagotovo čisto OK opis, ampak čist vizualno si ne predstavljam niti ne vem, kaj naj bi z njim počel. Kaj so to, kake tabele z empiričnimi podatki?
- Hoc est qui sumus -

Matevz96 ::

imagodei je izjavil:

Problem je, da si ne predstavljam, kako zgleda. To da "imam uporovni listič, kateremu se glede na deformacije spreminja upornost" je zagotovo čisto OK opis, ampak čist vizualno si ne predstavljam niti ne vem, kaj naj bi z njim počel. Kaj so to, kake tabele z empiričnimi podatki?


Glej poglavje: 8.2 praktični primer - Wheatstoneov merilni mostič.

http://www2.arnes.si/~mjenko9/E/Elektro...

Smurf ::

@imagodei
Vzamimo najbolj preprost primer. Imas uporovni listic, ki meri deformacijo v 1 smer.

 Slika Merilnega listica

Slika Merilnega listica



Ce ga stisnes, raztegnes se mu spremeni upornost (ker spremenis debelino "zic"). Ker gre za zelo majhne razlike upornosti, se uporabi Wheatstoneov mostic (zato ga Matevz96) omenja, ta v bistvu zmeri razmerje med upornostmi.

Sedaj pa kako izmerimo silo? Bolj preprosto, kot bi si mislil. S kalibriras ga tako, da tak listic razlicno obremenjujes, s tem dobis podatek pri kaki sili se koliko spremeni upornost. To upornost pa lahko meris od odvisnosti od casa (v bistvu posiljas cez konstanten tok in meris napetost, saj skorajda vsi merilni senzorji na koncu merijo napetost). Se pa seveda merilni listici uporabljajo za pocasnejse procese (recimo meris kaksna sila deluje na zerjavu na x mestu).

KraitPay je sicer teoreticno pravilno odgovoril. Merilni listici merijo lahko tudi premike. Ampak pospeskov iz tega ne bos meril zaradi dveh razlogov. Eden je kot ze omenjeno, da so prepocasni za hitre spremembe, druga pa je ta, da se v merilni tehniki izogibas odvajanju, ker ti ojaca sum meritev. Pot lahko racunas iz pospeskov, pospeska iz poti pa ne!

Sedaj sem se spomnil, da obstajajo se piezoelektricni kristali, ki oddajo napetost od odvisnosti od sile. Sej teh merilnikov je ogromno.

Upam, da nisem ugrabil s tem teme :P (sej orginalno vprasanje je ze dobilo odgovor).


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Crash test lažji vs težji avto (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Na cesti
11320472 (17324) Pithlit
»

Zakaj muhe v avtu ne prilepi na zadnjo sipo ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6213098 (10705) dronyx
»

Luna, pridi nazaj! (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
6410361 (8190) gzibret
»

Uničevalca mitov (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
11121256 (18234) Pyr0Beast
»

Trk v zid VS Čelni trk (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
6410203 (9344) dzinks63

Več podobnih tem