Digitalna evolucija

Tule je še en algoritem za GCD. Enako dober kot tisti z minusom, vendar nastali po 5 minutah obdelave "standardnega" GCD algoritma.

Takle je bil input program:


$rinvar number1(1,1000) number2(1,1000)

$retvar number2
$minimize lines off

 while (number1!=zero) {
 gcd=number2%number1;
 number2=number1;
 number1=gcd; 
 }
 

Takle pa output:

// The algorithm has been enhanced for 48.6364%

$MINIMIZE LINES 50
$RINVAR number1(1,1000) number2(1,1000)
$RETVAR number2

// int number1=0;int zero=0;int number2=0;

$BES

 number2=number2%number1;
 if (zero==number2) {
 number2=number1;
 } else {
 number1=number1%number2;
 while (number1!=zero) {
 number2=number2%number1;
 if (number2==zero) {
 number2=number1;
 break;
 }
 number1=number1%number2;
 }
 }
 

$EES

Tole so pa konkretni primeri izboljšav:

$RINVAR number1(1,1000) number2(1,1000)

number1(651) number2(388)
number2=1
48.78% (Steps: 41 -> 20)

number1(918) number2(466)
number2=2
64% (Steps: 25 -> 16)

number1(235) number2(115)
number2=5
61.54% (Steps: 13 -> 8)

number1(522) number2(885)
number2=3
55.17% (Steps: 29 -> 16)

number1(153) number2(960)
number2=3
48% (Steps: 25 -> 12)

number1(689) number2(846)
number2=1
36.36% (Steps: 33 -> 12)

number1(532) number2(573)
number2=1
70.59% (Steps: 17 -> 12)

number1(538) number2(965)
number2=1
36.36% (Steps: 33 -> 12)

number1(360) number2(169)
number2=1
48% (Steps: 25 -> 12)

number1(261) number2(584)
number2=1
48% (Steps: 25 -> 12)

number1(986) number2(462)
number2=2
55.17% (Steps: 29 -> 16)

number1(10) number2(134)
number2=2
61.54% (Steps: 13 -> 8)

number1(639) number2(690)
number2=3
38.1% (Steps: 21 -> 8)

number1(202) number2(579)
number2=1
76.19% (Steps: 21 -> 16)

number1(319) number2(515)
number2=1
43.24% (Steps: 37 -> 16)

number1(1) number2(710)
number2=1
60% (Steps: 5 -> 3)

number1(375) number2(500)
number2=125
44.44% (Steps: 9 -> 4)

number1(532) number2(371)
number2=7
64% (Steps: 25 -> 16)

number1(124) number2(496)
number2=124
60% (Steps: 5 -> 3)

number1(675) number2(15)
number2=15
44.44% (Steps: 9 -> 4)

Thomas:
1. Respect, tole temo sem požiral kot najhujši action thriller, v kratkem bom dol snel critticall!
2. Na web page dej svoj email, da te ljudje lahko kontaktirajo! (konec koncev nikjer nisi omenjen!)
3. Na web pageu popravi števec dostopov.

Thomas

Ne vem, kako daleč so v svetu na področju GA z evolucijo algoritmov kot počne Critticall. Če tega še nihče ni poskusil, čestitam za idejo transformacije f(g(x)) => G(x) z uporabo GA.

Imam pa vprašanje: je število ciklov edini kriterij pri preverjanju uporabnosti mutantov v GA logiki? Ali uporabljaš še kakšne druge lastnosti algoritemskih logik (rezultat posledično ''jezikovna" specifičnost algoritemskih logik) kot kriterij za uspešnost elitnega izbora (in mutantov). Bo torej kriterij presojanja ostal enodimenzinalen?

Maria

Če je tako, čestitam za izvedbo programa za EA (evolucijo algoritmov).

Če drži, da je procesorska moč generator zavesti ob primernem programu, potem:



me veseli, da živim v razburljivih časih, četudi se izkaže, da postajamo vmesni člen v razvoju.



Pri iskanju različnosti logike v obliki algoritma, sem mislila na logiko samega algoritma. Torej tisti vrstni red ali pristop k reševanju problema, ki se nam zdi logičen, bo (če se ne motim, je že) lahko Critticall (ali katerikoli kasnejši) obrnil inventivno tako, da nam bo logika tuja, pa kljub vsemu uspešnejša. Še posebej na kasneje razviti hardwareski osnovi, ki lahko preferira določeno obliko pristopa bolj kot druge. Torej, nastavek za različne vrste med ''zavestnimi'' stroji.

Maria

> Dokler je output enak, lahko dobimo precej "zvezno" spremembo iz enega algoritma v drugega.

Lahko izgleda tako, lahko tudi ne. Zakaj?

Nekdo (ne spomnim se imena) je dal Critticallu izboljšati svoj algoritem in ugotovil, da je ''optimum'' drugačen, da se kaj takšnega ne bi spomnil.
Kar hočem povedati je, da pri evoluciji (mutiraju - zamenjevanju 0 z 1 ali 1 z 0 in tudi ostali selekciji) v skladu z GA deluje sistem v logiki dvodimenzionalnega, kar se lahko sliši čudno. Ali lahko pričakujemo, da bo človeški optimum programa tudi optimum računalnika?
Ali bi računalnik v trobitnem sistemu (kakorkoli bi to izgledalo) dal enak rezultat kot računalnik v dvobitnem ali v n bitnem?

Je konvergenca rešitve apriorna v isti točki in odvisna le od števila ciklov optimizacije? Nujno?

Maria

Hm, ne verjamem, da je to mogoče.

Ne vem točno, kako si predstavljaš, da bodo izgledali naši motivi vgrajeni v program. Če bo to le najhitreje izvedena rešitev nekega problema, je to v redu. Vendar, kot je bil izpuščen Aladin iz svetilke kloniranja človeških zarodkov, bo tudi izgradnja sistemov, ki bodo omogočali samoohranitev in samozavedanje. Z neko obliko motivov.

Mutacije se dogajajo v binarni obliki, jih ročno ne kontroliraš, kriterij uspešnosti česarkoli je najhitrejša rešitev. Lahko sicer zapoveš v svetovni ustavi, da se motivov (cilja funkcioniranja avtomatiziranega sistema) ne spreminja in ne podvrže EA v nobeni obliki, vendar so prepovedi najslajše. In pride do kršitve zapovedi, posledično tudi mutacij motivov (lahko tudi naključnih zaradi nihanja električnega toka, ...) in v optimalni rešitvi problema so lahko spremenjeni motivi v obliki npr. išči najboljšo rešitev in zagotovi, da jo boš iskal poljubno dolgo.

Ne vidim nobenih zadržkov, da se to ne bo (ne bi moglo) zgodilo.

Rezultat je jasen.

Maria

Šele včeraj sem opazil temo in jo z navdušenjem prebral. Nekaj podobnega temu programu sem imel za seminarsko nalogo pri umetni inteligenci na FRI. Sicer je že Ivan Bratko v svoji knjigi "Prolog Programming for Artificial Intelligence" napisal program v Prologu, ki išče programe, ki ustrezajo danim vhodom in izhodom - Hyper. Daš mu lahko predznanje, daš mu pravilne primere (vhodov in izhodov) in nepravilne primere (kar je pravtako pomembno kot pravilni).

Bistvo programa Hyper pa ni optimiziranje, temveč iskanje algoritmov. Daš mu primere, on pa naj najde algoritem, ki vhod preslika v pravilen izhod. Uglavnem, najde kar nekaj algoritmov, ki pa ne smejo biti preveč kompleksni. Kompleksnost ga namreč ubija - zmanjka mu časa da bi pregledal tako velik prostor.

Vsekakor pa vsaka čast!

> Ali bi računalnik v trobitnem sistemu (kakorkoli bi to izgledalo) dal enak rezultat kot računalnik v dvobitnem ali v n bitnem?
Dokler obstaja bijektivna presliakva iz enega v drug sistem, je po moje vseeno v katerem delaš.

> Zakaj za vraga bi imel človek motiv naredit tak stroj, ki bi ga uničil za vedno.

Ha, kako se krog sklene. Na to ti bo brez problema odgovorila Rutan. hint Adam in Eva.

Maria

Nevone

Mislim, da me narobe razumeš.

Sama bi iz želje po vedenju, kako izgleda tak sistem (stroj - z vsemi samoohranitvenimi motivi in možnostmi), kaj takšnega zelo rada videla. Kaj lahko naredi, iznajde, spremeni, ...

Da pa ''negativne'' motive ne moreš zadržati, je pa primer pri Deep Blue. Saj zmaga na Kasparovim je zmaga - uničenje, res ne na fizično - obstojnostnem področju, ampak šteje enako. In program je naredila želja po vedenju in iskanju.

In na koncu: ne vidim nič slabega v tem, da (če) bomo naredili novo vrsto bitij, ki bodo bolj sposobna od nas in nas zamenjala v urejanju zadev na Zemlji.

Edino kar želim povedati je, da ne vidim razloga, da se to ne bi zgodilo, ob edinem pogoju, da je zavest res funkcija procesorske moči na primernem programu.

Maria

No sej se strinjam. Roboti naj nas nasledijo in mi naj bomo ti roboti. Kot je rekel Moravec.

Samo mislim, da Critticall je idiot savant. Na svojem področju prekaša vse, na drugih je pa čista nula.

Baterija 100 (še manj?) takih ortogonalnih agentov, bi pa že bila zanimiva ja.

No, ravno sem mislil odgovoriti na tvoj zgornji post, pa zagledam tegale!

Expert system algoritem maker je nekaj, kar je že precej stara reč, ni pa ravno zelo učinkovita. Nekako "poplnoma ostane na nivoju poznanega".

EA ... je druga pesem. Ta nima meje, kot je videt!

Ortogonalni agenti niti niso povsem ortogonalni. Spomnim se neke "marine cat" iz enga sicer neumnega filma. Ta cat je pa bila zelo zanimiva zadeva. Nekakšen mehanični leopard, ki je imel dva motiva. Približati se sovražniku in se tam razstreliti. Podobno kot samomorilski napadalci. Koliko agentov v glavi pa mora biti, da se taka naloga izvrši? Hoja, vid, sluh, "blending in" ... Zagotovo jih ni 50. Pa že tista za hojo in vid morata nekako sodelovati in celo podvajati funkcije. IMO.

Računalniški virus ima (lahko) dva ortogonalna agenta. Copy in delete (*.*).

->Kar mi pa je najmanj jasno pri tem Critticallu pa je to, da "evolucija" na enem računalniku ne poteka nujno enako, kot na drugem. Kako pa je to možno?

Tako, kot si ze ugotovil, potekajo random permuntacije bitnega zapisa vseh ukazov ter operantov.

->ako je sploh možno, da se program sam piše na novo, evolvira itd itd. To mi je precej tuje.

Kot sem ze zgoraj napisal, je osnova random sort bitov, na podlagi tega random sorta, nam skreira nove algoritme oz. optimizirane. Seveda pa morajo stati ustrezni pogoji, katera random permutacija ustreta vhodu in izhodu nekega algoritma.(ki, je omejeno) Ko neka random permutacija zadosti, vhodu in izhodu podane funkcije, smo dobili nov algoritem(ce je hitrejsi, drugace ne).

Fletcher.

Na tvoje pomisleke je delomo odgovoril že asPeter. Jest bi te spomnil samo na Klondike ali kakšno drugo računalniško pasjanso ali pa ma Minesweeperja. Tudi ti na dveh vzporednih računalnikih potekajo različno.

Mighty random.

Maria

Tudi želja po premoči je gonilo napredka. Sicer eni ne poznajo konstruktivno-destruktivnih meja.

Sem pa mnenja, da je tehnologija že toliko napredovala, da ta želja po premoči ni več tako nujna. Ne vem. Če imaš željo nekoga premagat za končne pozitivne cilje, to po mojem mnenju niti ni slabo.

FAI pa ne bo neka nova vrsta, ki naj bi zamenjala človeka, ampak bo človeku samo pomagala, da se ji čim bolj približa. Motiva da iztrebi človeka ne bo imela. Ker ji ga človek ne bo vgradil. Če ima kdo take ideje jaz sicer ne morem prav dosti, samo če pomislim, kaj potem, itak se nam bliža konec sicer zelo dolgoročno, ampak vseeno.

Sicer se strinjam, da moramo biti previdni, ker ljudje včasih iz objestnosti delajo(mo) tudi napake. (Vse) je treba (pre)misliti.

Moja želja in trud pa je, da si s tehnologijo čimbolj podredimo ta svet (z izjemo soljudi) in uživamo dokler traja.


o+ nevone

Glede motivov.

Zakaj ne more nekdo sprožiti evolucije motivov? Oziroma evolucije nečesa, kar motivi šele postanejo?

Pa, da zevolvira ven sadizem ala Elizabeth Bathory, samo da neprimerljivo hujši?

Od kod ta sigurnost, prašam?

Nevone

Se opravičujem, da nisem kmalu odgovorila. Sva šla malo čofotat, v tem vremenu kar prija.

> Tudi želja po premoči je gonilo napredka. Sicer eni ne poznajo konstruktivno-destruktivnih meja.

Je, seveda. Vprašanje je, kako se bo človeška rasa odzivala in odzvala, ko bo ugotovila, da ni več edini generator napredka. Lahko, da bo vse v redu in bomo z ''umetnimi'' sistemi sobivali brez problemov, lahko bodo ''umetni'' sistemi ugotovili, da nas je ljudi preveč za racionalno sobivanje, lahko pa bo vse skupaj povzročalo travme in probleme z določenimi tragičnimi posledicami. Sama menim, da je ta tretja varianta najmanj verjetna.

> FAI pa ne bo neka nova vrsta, ki naj bi zamenjala človeka, ampak bo človeku samo pomagala, da se ji čim bolj približa. Motiva da iztrebi človeka ne bo imela. Ker ji ga človek ne bo vgradil

Kam bodo zadeve šle, ko se pojavi zavestna AI, si težko predstavljam. Me pa zanima najbolj od tu naprej. Do tja so zadeve še nekako predstavljive.

Moja želja v tem življenju je, da bi se lahko učila naprej do konca življenja in mogoče odstrnila še kakšno zanimivo skrivnost, ki nam jih življenje ponuja. Pa seveda še doživela kakšen prijeten dan, kot je bil današnji.

Thomas

Ja, verjetno se da vse simulirati, kar je mogoče pre(raz)misliti. Aspekt, ki se tu pojavlja, je tisto, kar sem omenila zgoraj. Prostor človeka se s tem oži. Ali se oži globalno ali le parcialno, ne vem. Niti ne vem, če je to slabo.

Me pa ta pojav spominja na neodstrnjen motiv Amerike, ko je šla v Irak spreminjat vrednostni sistem. Namreč človeška vzmet (asociacija za celotno človeštvo) mora biti vsaj v kritični masi dovolj prožna, da lahko sodeluje v razvojnem ciklusu. Če so preveliki deli pretogi, tudi preostali dinamični del ne more vibritati v vsej željenem razponu amplitud in frekvenc. In cel Bližnji vzhod (pa še kaj) predstavlja Ameriki pretogi del. In to je bilo potrebno pričeti spreminjati.

Korelacija za primer umetne zavestne AI in človeštva bi lahko prišla na podoben način na dnevni red. Kakšni bi bili ukrepi si lahko le mislimo?

Maria

asPeter in Thomas:

Pravita torej, da gre za random permutacije bitnega zapisa vseh ukazov in operandov. Lahko bi torej rekli, da gre v bistvu za spreminjanje kode v assemblerju na neke naključne načine, nato pa se vedno znova primerja vhode in izhode in če so enaki, še število korakov, potrebnih za izvršitev algoritma. Nekako tako bi naj bilo, če sem prav razumel...

Zanimivo je, da Critticall izvrže optimizirano kodo v C-ju. Torej gre za neke vrste obratni compiler, ki kodo iz optimiranega assemblerja (oz. bitov) pretvarja nazaj v višji programski jezik?
Kdaj pa izide naslednja verzija Critticalla? Koda, ki jo želimo optimirati, mora biti očitno res strict C, kar je včasih res precej moteče. Včasih skoraj ne veš, kako napisati kodo v Critticallu prebavljivo obliko. A se ne bi dalo ta pravila vsaj malo razrahljati (vem, da ni enostavno)?

Ja, Thomas, se strinjam, da je v tem prihodnost, in da je ravno tu treba še največ postoriti.
Kot že omenjeno, gre pri tej stvari za random permutacije bitnega zapisa vseh ukazov in operandov. Če se koda ne prevaja v assembler, kako si potemtakem naj razlagam ta bitni zapis? Kako pa bitno zapišeš nek ukaz, vzet iz višjega programskega jezika? Jaz si to predstavljam, da ga prevedem v assembler, ki pa avtomatsko predstavlja bitni zapis programa. Posamezni bajti ali dva ali več skupaj potem tvorijo posamezne ukaze assemblerja. Več takih ukazov assemblerja skupaj pa potem predstavlja recimo en ukaz v višjem programskem jeziku. Torej še enkrat: kako pa potem dobiti bitni zapis ukazov in operandov BREZ prevajanja v assembler? To mi ni jasno...

@Thomas: bi se dalo dobiti kakšno specifikacijo za tale strict C, ker kolikor vem je edini trenutno veljavni standart C99.

@OvcA

Ja, bo specifikacija ... bomo skušali čimprej priti na "veljavni" standard.

@Fletcher

Hvala, ker razumeš.

Banzai!

Glede na to, da www.critticall.com ne deluje...

... Linux verzija? In zakaj se ne?


:)

http://www.critticall.com/cache.html

cache.html?

A je to kaka IE only verzija strani, ki ne dela z Opero al je tista zele pac samo za pomiritev oci? ;>


Linux na stevilki 20? Skoda...

Sergio: Saj ga Mozilla lepo prikaže. Vsaj meni.

ja, to pa res. Barva ozadja je nekoliko ekstremna .

(na mojem LCDju je stran še kar berljiva)