Digitalna evolucija

Hehe. Naredil sem program, ki vzame input število, prešteje od 1 do števila, ter ga vrne.

Input == output, z veliko šodra. Critticall je potreboval na reprezentativnem vzorcu 1000 števil točno 35 sekund, da je ugotovil, da input==output, ter skočil na 0.1% prvotne zahtevnosti. Kul kul. :)

Sicer pa se mi zdi, da sem našel bug... Program med evoluiranjem inicializira nove spremenljivke. Nato lahko kakšno od teh zavrne ter neha uporabljati, a zadeva bo še vedno v inicializacijskem postopku na vrhu programa. Bug or feature?

Ja več tabel!

Gledam moje programe... tab[100][100][100] evol[100][12] popul[1000][20]... hm

Zigam,

Česa ne razumeš? Kaj razumeš?

To je to, kar naslov pove.

Moja malenkost misli (je celo prepričana), da se z digitalno evolucijo lahko naredi (nadomesti) vsakršna inteligenca.

V to smer se intenzivno igramo.

Bodo, ja. Ne morem reči točno kdaj - ampak morajo biti in so že stalno v načrtu. Ne tako kot več tabel, ki so prišle v plan šele danes - a bodo zelo kmalu.

> vsota+=delna;

Mora biti:

vsota=vsota+delna;

Ali pa

vsota+=5;

Strict.

Thomas: evo originala

Trenutno sem malo prevec zaposlen - se bom pa kej med vikendom ukvarjal, ce bo cajt, pa ce ne bo kdo drug kej pogruntu :)

Vec tabel bi blo pa super ja..vsaj 2 ali 3.

Aja, pa glede na original TSP je zamenjana procedura za permutacije s tisto ki sem jo ze prej enkrat postal.

Once again - very good work :)

LP,
Roman

Romci, bomo pogledali jutri.


Satanized!

Važno je, koliko linij se izvede (vključno po večkrat) - in ne koliko jih je.

Eh, nevermind. I get it. Ni preverjanja logicnega stavka v oklepaju pri while. Dddd ... Sam pol bi mogo do konca zoptimizirat. Like 200x

 delna=stevila[iterator];
 vsota=vsota+delna; 
 iterator++;
 

hmm?

lp, JT.

Yup. Evoluira ... in to popolnoma korektno in v pravi smeri. Superca. Bom kaj moje c++ kode C-ritticnno prepisal.

lp, JT.

Satanized: jasno, da je prva koda hitrejša, saj druga pred vsakim inkrementiranjem i-ja preveri pogoj i==i, medtem ko prva koda to naredi le na vsake 4 inkrementiranja. če boš dobro pogledla kodo, boš najbrž nemalokrat opazil, da se ponekod razni segmenti kode (do potankosti enaki) pojavijo večkrat zapored, potem pa sledi še zanka, katere telo je spet sestavljeno iz takega identičnega segmenta kode. Takšne "umazane" finte v glavenm preprečuješ tako, da malo bolj omejiš število vrstic programa.

Nekako imamo dve vrsti optimizacije. Ena je optimizacija kode, druga je optimizacija samega algoritma.

Težko je reči, kje je meja med njima. A matter of a degree.

Compilerji imajo vgrajenih nekaj rulesov, kako se optimizira koda in po teh rulesih hitro naredijo, kar je v takem primeru narediti.

Critticall nima vgrajenih nobenih takih pravil, ampak jih kvečjemu vsakič sproti izumi. Kot recimo pri Fibonacciju. Po večih poteh pride do lahko malenkostno različnih programčkov, ker v nasprotju s compilerjem, nima vgrajenega sistema pravil, kako se najbolje kompilira.

Toda, da bi compiler precompiliral bubble sort v nekega, do sedaj nepoznanega, se compilerju ne more zgoditi. Critticallu pa lahko.

Jest mislim, da vsako kodo, ki jo Critticall da od sebe, naj še skompajla kakšen optimizacijski compiler.

V for zanki je sintaksa za increase:

i+=num1

> Sam bi rad videl Critticall, kot konzolno aplikacijo, brez
> vsakršnih bonbončkov, le (brutalna) funkcionalnost.

Ja in pa seveda Linux verzija. ;)

Sicer pa, zame bo najbolj zanimiva tista verzija, ki bo znala SELECT stavke optimizirat. Ker je to, kar me v vecini casa bremza ;)

Eno vprašanje - kako vam (ne) delajo optične miši? Kej dost prijavlja ene mouse errorje?

Ista miš kot owcina mi isto dela.
Bom pa sprobal še en računalnik z logitech mx300 še jutri.

Aha hvala, potem nima optična miš nič pri vsem skupaj. Pri enmu prjatlu je ta problem, mi je povedal včeraj, samo prvotna diagnoza - optika - ni to.

Ja preden grem resno zavzemat svet, sem hotel zadevo preveriti doma.

Tole, da mora biti več arrayev je pomebna zadeva, ki smo jo spoznali medtem. Pa tudi poenotenje increasa v for in increasa sicer se mora zgoditi.

Potem bom zadevo poskusil Slashdotati in še marsikaj. V enem tednu bova ready.

Sicer smo pa na ircu govorili o tem z ljudmi, s katerimi se poznamo že od prej. Nekaterim gre mimo, drugi mislijo, da je to celo "odločilni korak".

I wonder!

Pa hvala vsem za priznanja, ki ste nama jih dali doslej!

Objavi original pa optimizirano verzijo.

Ne morem pastati kode, ker mi ne pustu vpisati znaka "manjše". Kako se to zrihta?

Spodaj je optimiziran algoritem. Množimo kvadratne matrike velikosti n*n. Vse tri matrike so v arrayu abcd[]. Prvih n*n polj je matrika A, nato B in na koncu C (rezultat)

Potem sem napisal še program kjer sem testiral algoritem na matrikah 3x3, 10x10 in 50x50 in zgleda da deluje pravilno saj vrne isti rezultat kot običajen alogitem.

 int abcd[10000]; int arr256[256];int num0=0;int num1=0; int num2=0;int num3=0;int off1=0; int off2=0;int off3=0;int i1=0;int i2=0; int indexc=0;int i3=0;int indexb=0; int e1=0;int temp1=0;int e2=0;int element=0; int e3=0;int temp3=0;int indexa=0;int noe=0; int critticall5=0;int critticall1=0;int critticall2=0; int critticall3=0;int critticall4=0; int critticall6=0;int critticall7=0; num0=0; num1=1; num2=2; num3=3; off1=0; off2=n*n; off3=num2*off2; i1++; indexc=off3+critticall3; indexb=off2+i2; e1=abcd[temp1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; abcd[indexc]=element; i3++; indexb=indexb+n; e1=abcd[num1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; i3++; if (i3 < n) { indexa=temp1^i3; indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; } i2++; while (i2 < n) { indexc=off3+i2; i3=0; indexb=off2+i2; e1=abcd[temp1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; abcd[indexc]=element; i3++; indexb=indexb+n; e1=abcd[num1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; i3++; if (i3 < n) { indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; temp3=temp3+element; abcd[indexc]=temp3; } i2++; } temp1=num0^n; i2=noe; indexc=off3+temp1; i3=critticall5; indexb=off2+i2; e1=abcd[temp1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; abcd[indexc]=element; i3++; indexa=temp1+i3; indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; i3++; i2++; if (i3 < n) { indexa=temp1+i3; indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; critticall5=1; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; } i1++; while (i2 < n) { indexc=off3+temp1; indexc=indexc+i2; i3=0; indexb=off2+i2; e1=abcd[temp1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; abcd[indexc]=element; i3++; while (i3 < n) { indexa=temp1+i3; indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; i3++; } i2++; } if (i1 < n) { temp1=off2-n; i2=0; while (i2 < n) { indexc=off3+temp1; indexc=indexc|i2; i3=critticall5; indexb=off2+i2; e1=abcd[temp1]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; abcd[indexc]=element; while (i3 < n) { indexa=temp1+i3; indexb=indexb+n; e1=abcd[indexa]; e2=abcd[indexb]; element=e1*e2; e3=abcd[indexc]; temp3=e3+element; abcd[indexc]=temp3; i3++; } i2++; } } 

Kakšne so bile optimizacije? Razlika od originalne kode? Kakšna je bila pohitritev?

Hja ... zdej smo v tisti fazi, ko je treba zadevo stestirat popolnoma brezobzirno, če funcjona. Na tej strani tudi zgleda, da ja!


Če bi se slučajno izkazalo da je res res, je to MAJOR prodor v računanju z matrikami. Nekako za naslovnico New York Timesa.

No kidin!

ciki57: lahko zadevo zrihtas v taki obliki, da se jo bo dalo prevesti s standarnim c prevajalnikom? Lahko objavis se osnovni algoritem? Zanima me koliksno stopnjo optimizacije ima critticall glede na optimizacijo compilerja.

aja, navaden algoritem (zahtevnost O(n^3)) je tak:

 int n;
 int abcd[10000];
 
 
 num0 = 0;
 num1 = 1;
 num2 = 2;
 num3 = 3;
 off1 = 0;
 
 off2 = n*n;
 off3 = num2*off2;
 noe=num3*off2;
 
 i1 = num0;
 while (i1 < n) {
 i2 = num0;
 while (i2 < n) {
 
 temp1 = i1*n;
 indexC = off3 + temp1; 
 indexC = indexC +i2;
 abcd[indexC] = num0;
 
 i3 = num0; 
 while (i3 < n) {
 
 temp1 = i1*n;
 temp2 = i3*n;
 indexA = off1 + temp1;
 indexA = indexA + i3;
 indexB = off2 + temp2;
 indexB = indexB + i2;
 
 
 e1 = abcd[indexA];
 e2 = abcd[indexB];
 element = e1 * e2;
 
 e3 = abcd[indexC];
 temp3 = e3 + element;
 abcd[indexC] = temp3;
 
 i3++;
 }
 i2++;
 } 
 i1++;
 }
 

no ja.. jest pa programiranje greva skupi NE.
Zgleda da Thomas ne pise samo postov. Tudi izumlja. Ce je vse to kar si napisal do sedaj res tvoje delo, snamem svoj klobuk/kapo dol.
Vsa cast!!!
delo genija

p.s.
kar pa se vedno ne pomeni da se strinjam s teboj v primeru-vojna v iraku