V Jugoslaviji se je živelo bolje

mi smo nekaj časa imeli v bloku klubsko sobo, kjer smo igrali ping pong in poslušali muziko, vendar veselje ni trajalo dolgo, ker je v klub začela prihajati mladina iz sosednjih blokov, pa je to tastare tako ujezilo, da nam je potem hišni svet klubsko sobo odvzel.

Malajlo je 9. jun 2015 ob 12:53 izjavil:

V blokih pa res ni bil nikoli dolgčas. Tolk mularije na kupu zdaj ne najdeš več niti v Fužinah. Najbrž zato, ker je bilo potrebno pogajanje s tastarimi, da bi hišni mlinček priklopil na TV. Za silo je šlo na ČB prenosnih TVjih, ampak to ni bilo tisto ta pravo. Smo pa ob pol sedmih vsi izginili, ker je bila takrat na TV Galactica
Skratka, jaz nisem poznal nobene revne ali slabo situirane familije tam do leta 1995, pa sem hodil v šolo, kjer je bila vsaj polovica otrok iz delavskih družin. Tistih, izza tekočega traka. So pa imeli nekateri vrstniki zelo škrte starše, je bilo bolj pomembno imeti novega golfa, pa vikend na morju (in še na Veliki planini), kot pa da bi mulcu kupili bicikel.
Barvna televizija je prišla v bajto pa pozno (enkrat v začetku 80.), to pa res. Najbrž zato, ker nam je vsem več pomenilo iti na dober biftek s stoenko, kot pa na vampe z golfom.
Pa banane ... Jaz sem zrastel na bananah. Če jih v Milkinih časih res ni bilo za dobiti, ker je 22 mio ljudi na veliko šparalo, smo pa ananas jedli. Jebiga, ni se dalo vsega dobiti čisto vedno. Čemu so pa redukcije elektrike služile, mi pa niti zdaj ni jasno. Štrom so odklopili za par ur, ko bi lahko samo javno razsvetljavo ugasnili. Ugibam, da je bilo tako pač najbolj enostavno.
Nekdo je enkrat situacijo tako opisal - takrat bi lahko kupil, pa ni bilo, zdaj je pa vsega preveč, pa nimaš s čim kupiti.
Še en od banalnih razlogov, zakaj je bilo (meni) takrat bolje: sekret papirja je bilo ene pet sort. Kupovali smo itak enega in istega leta in leta. Zdaj me razpali, ko vsakič na novo odkrivam, kateri papir je približen nadomestek tistega iz prejšnjega meseca, potem se pa izkaže za eno sranje, ki se trga, sloji grejo narazen in podobno.

O kakovosti proizvodov bi lahko marsikaj povedali. Kaj ti danes pomagajo polne police in 100 variant enega in istega izdelka, če pa en ni kakovosten. Od Juge naprej recimo dobre hrenovke nisem jedel.

Malajlo je 9. jun 2015 ob 12:53 izjavil:

V blokih pa res ni bil nikoli dolgčas. Tolk mularije na kupu zdaj ne najdeš več niti v Fužinah. Najbrž zato, ker je bilo potrebno pogajanje s tastarimi, da bi hišni mlinček priklopil na TV. Za silo je šlo na ČB prenosnih TVjih, ampak to ni bilo tisto ta pravo. Smo pa ob pol sedmih vsi izginili, ker je bila takrat na TV Galactica

Jap se spomnim. Samo to je bilo okol let1 1980, 1981. Malo po Titovi smrti.

Malajlo je 9. jun 2015 ob 12:53 izjavil:

Skratka, jaz nisem poznal nobene revne ali slabo situirane familije tam do leta 1995, pa sem hodil v šolo, kjer je bila vsaj polovica otrok iz delavskih družin. Tistih, izza tekočega traka. So pa imeli nekateri vrstniki zelo škrte starše, je bilo bolj pomembno imeti novega golfa, pa vikend na morju (in še na Veliki planini), kot pa da bi mulcu kupili bicikel.

Pokazat se pred sosedi je bilo očitno takrat bistveno za večino. Tudi pri nas se je stari stalno moral kazat, koliko ima. Pač "slovenska" mentaliteta.

Malajlo je 9. jun 2015 ob 12:53 izjavil:

Barvna televizija je prišla v bajto pa pozno (enkrat v začetku 80.), to pa res. Najbrž zato, ker nam je vsem več pomenilo iti na dober biftek s stoenko, kot pa na vampe z golfom.

Pri nas jo je dedek prinesel, ko je 3 mesece zapored presegel dnevno normo v Litostroju in je dobil poleg plače še nagrado v višini treh plač. Bil je pa en izmed prvih v naselju, ki je sploh imel barvno televizijo. Naš stari se je kr tresel, ko je to lahko svojim kolegom povedal.

Pa leta 1984 in potem 1986 sta šla stari in njegov fotr preko litostroja v Irak delat, od tam pa še v Sirijo (turbine za elektrarne), v vsaki državi po pol leta. Potem pa vsak mesec poslala dolarje domov, pa jih je narodna banka pretvorila v dinarje in je mat tekla takoj, ko jih je dobila, na tržnco zmenjat v marke. Še danes je narodna banka dolžna zadnjo njegovo plačo (15.000 dolarjev, ki pa je ne bo nikoli videl), ker je niso izplačali.

Mislim, da spodnjega razreda v Slo sploh ni bilo, vsaj ne v tem smislu, da crkuješ na minimalcu oz. Socialni podpori.
Vsaj jaz nisem videl. Vsi smo hodili na morje, res da eni v kolonije - ampak tam je bil pa itak nonstop žur.

Tv oddaje Tednik v Jugi ni bilo (da dobiš tedensko dozo safra) ?

GTX970 je 9. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Tv oddaje Tednik v Jugi ni bilo (da dobiš tedensko dozo safra) ?

Tednik je sicer na sporedu že od 1983, ampak na začetku se še niso šli toliko sociale.

O.

Okapi je 9. jun 2015 ob 14:12 izjavil:

GTX970 je 9. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Tv oddaje Tednik v Jugi ni bilo (da dobiš tedensko dozo safra) ?

Tednik je sicer na sporedu že od 1983, ampak na začetku se še niso šli toliko sociale.

O.

Furanje safra se je prvi bolj prefesionalno lotil val 202, kjer so imeli kmalu po osamosvojitvi (cca 1992) nek partizanski pozdrav "dobro jutro, revščina". Zaradi nezaposlenosti. Osebno smatram tisto za začetke nostalgiranja o dobrih zlatih časih - samo mlajša generacija je bila takrat zelo apolitična, če odšteješ tak malo hipijevski pogled na svet zgodnjih devetdesetih, še najbližje je prišel kak grundge lik. Ja, otroci, takrat še nismo imeli Lukca, pa vstaj, pa socialne čutečnosti. Bolela nas je džoka rosna - in čisto nič nas ni bilo sram. Tudi RTVSLO se je pridružila šele kasneje, Studio City je bil takrat recimo še totalno nenapreden. Mogoče ker je bila Špelca rahlo janšasta, čopastega Juniorja pa še ni bilo?

thramos je 9. jun 2015 ob 14:10 izjavil:

Če napišeš "navadn folk je XXX" je to posploševanje. Če napišeš "vsi smo XXX" je to posploševanje. Ker nimaš pojma kaj sploh je navaden folk (to niso ljudje, ki so hodili delat v Irak in Sirijo), ...

Navadni delavci so hodili v sirijo in irak, pa v libijo in tunizijo tudi. Vozniki kamionov, mehaniki, delavci iz gradbene stroke, monterji, delavci, ki so izdelovali turbine,...
Dedek je bil na delu po skoraj vseh državah neuvrščenih takrat. Pa brez šol. Priučen za delo na turbinah in varilec. 4 otroke doma z mamo gospodinjo, ki nikoli ni delala v službi, on pa stalno po neuvrščenih (libija, tunizija, irak, sirija, jordanija, ...).
Če si bil priden in delaven, si hitro dobil odhod v te države, kjer si zaslužil na mesec večkratnik svoje plače.
Mama je bila učiteljica na srednji šoli, pa je šla na pošto delat, ker je bila kot učiteljica slabše plačana o delavca v litostroju in delavke za šalterjem na pošti.

S fičkotom smo se peljali vsi skupaj na morje. Trije otroci zadaj, spredaj mati in fotr, pa naloženi do vrha, kjer se je dalo in še na strehi prtljažnik. Pa iz Ljubljane do Sukošana, po jadranski magistrali, ob poslušanju dublinersov in novih fosilov na dveh kasetah. Vmes sva pa s starim še fičota poservisirala kar na eni pumpi, kjer so imeli vse dele za fičota in cenejše kot v sloveniji.
Pol ko je pa z iraka prišel, smo imeli pa liksuz. Z101 super s 1300ccm in 75KM. Je letel dol po jadranski magistrali.

krneki0001 je 9. jun 2015 ob 14:50 izjavil:

Pa iz Ljubljane do Sukošana, po jadranski magistrali, ob poslušanju dublinersov in novih fosilov na dveh kasetah.

Celo pot to dvoje? Danes bi posredoval CSD, saj gre za očiten primer psihičnega nasilja nad otroci.

Matako je 9. jun 2015 ob 13:30 izjavil:

...Redukcije so bile za treniranje NNNP.

... in zato smo se "senior-ji" v tem stilu naučili delat (magari ročno) delat HD preventivo (bekap) ...

Matako je 9. jun 2015 ob 13:30 izjavil:

...Skret papir pa je bil najboljši tisti ubito roza barve - v lističih! Na eni strani gladkejši za boljšo kontrolo pri driftanju, na drugi hrapav, ko rabiš nastopiti bolj fizično!

Jest ga še sedaj kupujem in sem si iz stare bajte prenesel ono "servirno Škatljico" ... ugotovil pa sem, da je Paloma v gnilem kapitalizmu zmanjšala širino lističev ... zgleda, da so vedeli, da bomo zdej v večini bolj tenko srali. Nekateri so vmes še krajši! Nekoč so bili več kot 1cm širši ... moram en dan prešteti tudi, če jih je v resnici not 100kom. kot navajajo ... zna bit, da jih je manj v ritobrisnem paketu ...

Imam pa še socialistično neuničljivo banjico (v njej me je mati proti koncu pedesetih kot dojenčka kopala) in je starejša od mene (lahko jo vržeš iz 5-ga štuka, pa se ne razbije!) Uporabljam jo za prenos perila iz p.stroja na balkon sušit in nasprotno ...

.. konc Osn.Šole sem uspel "isfehtat" nabavko TV (črnobel, stal letno plačo! daljinec=štil od metle ), svojo Barvno sem šele po smrti staršev (rdeče "zavedenih garačev") nabavil iz druge roke za 1/3 cene 4L staro v začetku devedesetih; sem jo zrihtal v nulo sam ... avta nismo imeli, jest sem si sam nabavil takrat 2CV citroen čudo - nekako malce pred tem ...

Sistemski prehod iz enega sistema v drugi se je zgodil prehitro ter ad-hoc in se dobrih zadev ni obdržalo, ampak se vse najprej total razsulo, da so lahko nekateri ribarili v kalnem-neuspešna tranzicija; naj*bal pa "običajen folk" ... posledice bodo čutile še vsaj dve generaciji !!!

Ker sem skromen, me je vseeno teh.revolucija tudi mene oplazila, potrošništvo pa se me ni preveč prijelo, kot npr. že "odrasle" otroke mojih prijateljev ... po kapitalističnem principu pa sem itak delal že skoraj desetletje pred osamosvojitvijo (ne neo-liberalističnem principu divjega "kapitalizma").. vedel sem, da se bo "YU socializem" sesul po Titejevi smrti; že v YU vojski pred njegovo smrtjo sem videl, da tako ne more it dolgo in da bo kri tekla ...

Nove generacije se bodo silom prilika morale (večina) naučiti skromnosti, ker čene bodo "scali kri" ... gasterbajterstvo nekdaj, danes podobno : mladina beži za kruhom v tujino ... ništa novo ...

Moj pokojni fotr je bil za tehnične zadeve kar zagnan. Prvi tv je nabavil nekje v drugi polovici 60ih, vzhodnonemški Stadion. Barvnega (prvi barvni model od Gorenja) smo dobili 1974 - 9 golov Jugoslavije proti Zairu na svetovnem prvenstvu sem videl v barvah. Že prej je k hiši prišel Thorensov hi-fi gramofon (ga imam še sedaj) in ameriški zvočniki Jensen, receiver je pa fotr sam naredil. Tudi kasetar smo imeli že kmalu, najprej enega prenosnega Sonyja, potem pa še avdiofilskega Sansuia (kupljen okoli 1979 - tudi ta je sedaj pri meni).

Videoigrico (Pong in še nekaj podobnih) smo dobili okoli 1976-77. Tudi Spectruma je fotr kar hitro kupil. Okoli 1975 je fotr nabavil super8 vidoekamero od Canona in se nehal ukvarjati s fotografijo (tako da sem moral nekaj let kasneje sam kupiti povečevalnik in ostalo opremo za fotolaboratorij, ker je fotr svojo prodal). Praktico sem dobil za odlično spričevalo v osmem razredu, Pentaxa sem moral pa nekaj let kasneje kupit s svojim denarjem,

Na morje smo hodili v Iskrine počitniške zmogljivosti - najprej v Poreč, potem enkrat na Dugi otok, in potem na Rab. Veliko smo bili pri starih starših na severnem Primorskem. V (stari) Gorici sem bil v povprečju vsaj 1x na mesec. Kot otrok sem oboževal italijanske stripe (Topolino), tudi Nutelle nisem stradal
Avti? V času Juge fičo, Škoda, poljski Fiat 125.

Do drugega letnika faksa sem si sobo delil z bratom (in dokler sva bila z bratom še majhna nekaj let pozimi po par mesecev še s staro mamo). Potem smo se preselili v malo večje družbeno stanovanje na Fužinah in sva dobila z bratom vsak svojo sobo.

Delat sem šel prvič s 14 leti, v počitnicah po 8 razredu osnovne šole. 1 mesec sem delal v prototipni delavnici (Iskra Tela). Od takrat dalje sem vsake počitnice najmanj en mesec delal.

Jugoslovanski potni list sem od 1984 dalje do roba napolnil z žigi (in to ne italijanskimi, ker sem imel tudi maloobmejno propustnico).

V disko nisem hodil, razen poleti v Poreču, ker sem poslušal pank. No, lažem, hodil sem v FV, če se je tistemu lahko reklo disko.

In tako dalje ...

Bili so najboljši časi, bili so najslabši časi, bil je čas modrosti, bil je čas norosti, bila je doba verovanja, bila je doba nezaupljivosti, bilo je obdobje luči, bilo je obdobje teme, bila je pomlad upanja, bila je zima obupa, pred nami je bilo vse, pred nami ni bilo ničesar, vsi smo bili namenjeni neposredno v raj, vsi smo bili namenjeni na drugo stran.

OK, ni bilo ravno tako dramatično, bilo je pa vsekakor pestro.

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:09 izjavil:

Tole je v resnici debata socializem proti kapitalizmu

Natanko tako. Razlog, da se ta debata vedno znova vrača pa je to, da kapitalizem ni sposoben rešiti problemov s katerimi je soočen. Zato se išče alternative, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod.

Iskanje alternative kapitalizmu v SFRJ socializmu je precej slab izgovor za tole brezplodno debato.

Okapi je 9. jun 2015 ob 20:55 izjavil:

Okoli 1975 je fotr nabavil super8 vidoekamero od Canona in se nehal ukvarjati s fotografijo (tako da sem moral nekaj let kasneje sam kupiti povečevalnik in ostalo opremo za fotolaboratorij, ker je fotr svojo prodal).

Leta 75 je lahko nabavil kvečjemu super-8 filmsko kamero, ne video. Na 3 minutne kasete. S tem sem se jaz zajebaval še več kot deset let kasneje. :D

A la ta Canon iz tistega časa:


Večina je bila takrat še celo brez magnetne sledi za zvok, popularne konec sedemdesetih.

Si pa imel od leta 1985 Video8 format (oz izboljšan Hi8) ki se je pogosto, razumljivo, zamenjeval s super8. Dejansko je bil magnetni trak 8mm širok. Neke vrste konkurenca VHS-C.

Matako je 9. jun 2015 ob 22:06 izjavil:

Okapi je 9. jun 2015 ob 20:55 izjavil:

Okoli 1975 je fotr nabavil super8 vidoekamero od Canona in se nehal ukvarjati s fotografijo (tako da sem moral nekaj let kasneje sam kupiti povečevalnik in ostalo opremo za fotolaboratorij, ker je fotr svojo prodal).

Leta 75 je lahko nabavil kvečjemu super-8 filmsko kamero. Na 3 minutne kasete.

Ja, res je, tisti video se mi je pomotoma zapisal. Hebiga - že skoraj 30 let se govori samo o videokamerah Bila je še brez zvoka, drugače pa zelo dobra, z 10x zumom (f 1,4), možnostjo nasnemavanja, slow motion in še čem. Tale.


Doma je posnetih za nekaj ur družinskih spominov, ki bi jih bilo treba enkrat zdigitalizirati in zmontirati v en zasebni Amarcord.

Opa, kar naprava - se je kar izkešil. Večina je takrat imela bolj kompaktne zadeve. Smo pa imeli se mi zdi model na tvoji drugi sliki v šoli - zelo kul motoriziran zoom, različne hitrosti... ampak je imela zvok. Niti ne preveč drago, rabljene robe je bilo malo morje (recimo na Foto Antika sejmu v Križankah vsako leto). Glaven strošek so bile 8mm kasete, ki se jih je pogosto pošiljalo v razvijanje v Avstrijo - trajalo kaka dva tedna, da si dobil svoj izdelek nazaj... medtem si lahko razmišljal o montaži (ponavadi z enostavnim rezalnikom in posebnimi prozornimi nalepkami - šlo zelo hitro!). Če ne drugega, je bil super-8 koristen, ker te je naučil biti racionalen v kadrih.

Je bil pa super-8 popularen saj pri nas cela osemdeseta v šolah (filmski krožki) iz še enega razloga: enostavno si lahko delal trick-stop animacijo, ki "iz roke" ni možna niti z današnjimi digitalnimi video kamerami.

[D]emon je 9. jun 2015 ob 22:28 izjavil:

Okapi je 9. jun 2015 ob 22:18 izjavil:

Doma je posnetih za nekaj ur družinskih spominov, ki bi jih bilo treba enkrat zdigitalizirati in zmontirati v en zasebni Amarcord.

Na Wolfovi v Ljubljani je neka zadeva, ki se ukvarja z digitalizacijo posnetkov.

Mhm, to smo tudi mi delali - pravilno digitalizirani super-8 so tipično boljši kot vsak VHS-C posnetek. Če si imel Kodak film in ne kakega ORWO zrnatega sranja. Jbg, fotomaterial so kapitalisti le delali boljši. :D

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:28 izjavil:

zmaugy je 9. jun 2015 ob 21:26 izjavil:

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:09 izjavil:

Tole je v resnici debata socializem proti kapitalizmu

Natanko tako. Razlog, da se ta debata vedno znova vrača pa je to, da kapitalizem ni sposoben rešiti problemov s katerimi je soočen. Zato se išče alternative, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod.

Iskanje alternative kapitalizmu v SFRJ socializmu je precej slab izgovor za tole brezplodno debato.

Kar daj na mizo kaj boljšega.

edit: in alternative o katerih govorijo ZL, Siriza in Podemos niso socializem SFRJ.

Zaenkrat ne vidim pametne alternative demokraciji. Vse, ki si jih si omenil zgoraj so en hud kup BSa.

zmaugy je 9. jun 2015 ob 23:37 izjavil:

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:28 izjavil:

zmaugy je 9. jun 2015 ob 21:26 izjavil:

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:09 izjavil:

Tole je v resnici debata socializem proti kapitalizmu

Natanko tako. Razlog, da se ta debata vedno znova vrača pa je to, da kapitalizem ni sposoben rešiti problemov s katerimi je soočen. Zato se išče alternative, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod.

Iskanje alternative kapitalizmu v SFRJ socializmu je precej slab izgovor za tole brezplodno debato.

Kar daj na mizo kaj boljšega.

edit: in alternative o katerih govorijo ZL, Siriza in Podemos niso socializem SFRJ.

Zaenkrat ne vidim pametne alternative demokraciji. Vse, ki si jih si omenil zgoraj so en hud kup BSa.

Problem je kapitalizem, ne demokracija.

Če sem lačen, pokličem dostavo. Mislim zdaj. Na teren se hodi brez fasciklov, če vidim kaj zanimivega, vzamem mobilca in posnamem (fotko ali video). Ki je ne nosim razvijat in čakat 14 dni, da vidim, da je bil film presvetljen.
Ko sem mi zazdi, pokličem. Pa ne sosedov, naj pride nekdo tretji k njim čez en dan nujno na telefon.
Knjigo, ki jo rabim, imam v nekaj minutah pred očmi, papirnatih pisem ne pošiljam več, tista druga so pri prejemniku v nekaj sekundah.
Sem omenil, da pica pride do vrat? In to ne neužitna gobice/šunka/sir/ketchup.
Etc, etc, etc, etc.

Kako je lahko bilo v SFRJ boljše, mi res ni jasno.

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 23:51 izjavil:

zmaugy je 9. jun 2015 ob 23:37 izjavil:

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:28 izjavil:

zmaugy je 9. jun 2015 ob 21:26 izjavil:

dstr17_ je 9. jun 2015 ob 21:09 izjavil:

Tole je v resnici debata socializem proti kapitalizmu

Natanko tako. Razlog, da se ta debata vedno znova vrača pa je to, da kapitalizem ni sposoben rešiti problemov s katerimi je soočen. Zato se išče alternative, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod.

Iskanje alternative kapitalizmu v SFRJ socializmu je precej slab izgovor za tole brezplodno debato.

Kar daj na mizo kaj boljšega.

edit: in alternative o katerih govorijo ZL, Siriza in Podemos niso socializem SFRJ.

Zaenkrat ne vidim pametne alternative demokraciji. Vse, ki si jih si omenil zgoraj so en hud kup BSa.

Problem je kapitalizem, ne demokracija.

V državi, kjer imajo demokracijo najdlje na svetu, je kapitalizem najmočnejši na svetu. Poleg tega so ekonomska in vojaška supersila z veliko prednostjo.
Nekaj menda delajo bolj prav kot drugi?

Okapi je 10. jun 2015 ob 00:09 izjavil:

Še na letalu si lahko kadil. Pir si lahko kupil v trgovini tudi po devetih zvečer. Nihče ti ni težil, če si v parku fotografiral otroke. Sošolci niso skrivali kontrolk pred tabo, ko si hotel plonkati. Na Kitajskem si omenil Walterja iz Sarajeva in si bil glavni as.

V trgovini po devetih zvečer? Kateri trgovini po devetih zvečer?

Kako je lahko bilo v SFRJ boljše, mi res ni jasno.

Fosilna podjetja plačujejo propagando laži in zavajanja o problemu globalnega segrevanja, da se ga ne bi rešilo, ker imajo od tega kratkoročne dobičke. Kako točno si predstavljaš, da bo kapitalizem rešil ta problem?

Okapi je 9. jun 2015 ob 23:58 izjavil:

Problem so v resnici ljudje, ki pričakujejo nemogoče (lagodno življenje z malo dela & truda).

Sicer je pa že dobri stari Edi v svojem samoupravljavskem manifestu zapisal

Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam.

V nadaljevanju je potem sicer zabluzil, ampak vzeta iz konteksta je misel zelo (neo)liberalna.

L. 90 sem kupil taprvega mobilca. Še v jugi, kajpa. NMT, ampak ti ne boš vedel, kaj je to bilo.
Ajfonov pa še niso dali ven. Imel sem celo prenosnika, ampak je imel samo 2400b/s modem.
Res, v jugi je bila mizerija.
ups. Narobe citat. Jbg.

dstr17_ je 10. jun 2015 ob 00:20 izjavil:

zmaugy je 10. jun 2015 ob 00:13 izjavil:

@Nebivedu: In koliko je bilo takšnih pump?

dstr17_ je 10. jun 2015 ob 00:13 izjavil:

Kako je lahko bilo v SFRJ boljše, mi res ni jasno.

Fosilna podjetja plačujejo propagando laži in zavajanja o problemu globalnega segrevanja, da se ga ne bi rešilo, ker imajo od tega kratkoročne dobičke. Kako točno si predstavljaš, da bo kapitalizem rešil ta problem?

Ne mi o ekologiji in socializmu. Černobil?

SZ si pred problemom varnosti jedrskih elektrarn ni zatiskala oči, ampak je po Černobilu uvedla goro dodatnih varnostnih zahtev.

ZDA si pred problemom izpustov CO2 zatiskajo oči. Njihova rešitev: odstopiti od Kjotskega sporazuma in financirati kampanjo laži in zavajanja.

Si pa lepo pokazal kaj je domet tvoje logike: če je kapitalizem soočen s problemom, potem s prstom pokaži na socializem. Problem bo potem izpuhtel v nič!

V kateri državi točno je tisti socializem, na katerega s prstom kažejo?
(Pa ne mi zdej servirat S.Koreje)

@Cervantes: zmaugy s prstom kaže na SZ, glede na to da omenja Černobil. Pogosto pa neoliberalci s prstom kažejo na Jugoslavijo (npr. OP).

Kazanje s prstom seveda ne bo rešilo problemov kapitalizma, ampak to je intelektualno prehud zalogaj za desničarje.