Forum » Loža » Oporoka
Oporoka
St235 ::
Dajmo prosim za kak vir za tole, ker v primeru oporoke par tisočakov do nujnega deleža niti pod razno ni možno uveljavljat na način, da lahko zahtevaš delež vsake premičnine/nepremičnine
Vikking ::
27. člen zakona o dedovanju.
Vsekakor lahko dobi nujni dedič (pač če že ni prejel vsaj toliko kot mu po nujnem deležu pripada), tudi solastništvo na ostalih nepremičninah. Kako ne?
Vsekakor lahko dobi nujni dedič (pač če že ni prejel vsaj toliko kot mu po nujnem deležu pripada), tudi solastništvo na ostalih nepremičninah. Kako ne?
lexios ::
Vesel bod, da pokojni ni zapustil dolgov! Kar se B nepremičnine tiče pa je lahko zlata vredna, če je le lega in lokacija vsaj malo zanimiva, ampak kaj ko omladina danes ni sposobna zavihati rokavov in poprijeti za delo.
St235 ::
27. člen zakona o dedovanju.
Vsekakor lahko dobi nujni dedič (pač če že ni prejel vsaj toliko kot mu po nujnem deležu pripada), tudi solastništvo na ostalih nepremičninah. Kako ne?
Dajmo se naučit brat:
27. člen
Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.
Torej z oporoko se omeji kdo dobi kaj. In ne, dedič, ki dobi nujni delež ne more zbirat na kakšen način dobi nujni delež, če je to določeno v oporoki.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
St235 ::
Z oporoko se lahko točno določi kdo dobi kaj, pri čemer ne sme bit prikrajšan nujni delež. Se pa z oporoko opredeli tudi kako se zagotavlja nujni delež.
Tako lahko mirno zapišem v oporoko, da gre enemu sinu hiša v vrednosti 100k EUR, drugemu pa parcela v vrednosti 10k EUR ter, da gre prvemu sinu ves denar razen tega, ki je potreben za izplačilo nujnega deleža drugemu. Tako se lahko drugi sin za jajca obesi pod strop nima nikakršen ne pravice do hiše, če je njegov nujni delež mogoče izplačat iz preostale dediščine.
V konkretnem primeru bo drugi sin dobil parcelo +X EUR. Če se ne bo strinjal in bo izvajal ne vem kakšne cenitve ter bo dokazal, da je parcela vredna samo 5k EUR bo pač dobil parcelo in X+Y EUR, nikakor pa ne bo dobil solastniškega deleža dražje hiše.
Tako lahko mirno zapišem v oporoko, da gre enemu sinu hiša v vrednosti 100k EUR, drugemu pa parcela v vrednosti 10k EUR ter, da gre prvemu sinu ves denar razen tega, ki je potreben za izplačilo nujnega deleža drugemu. Tako se lahko drugi sin za jajca obesi pod strop nima nikakršen ne pravice do hiše, če je njegov nujni delež mogoče izplačat iz preostale dediščine.
V konkretnem primeru bo drugi sin dobil parcelo +X EUR. Če se ne bo strinjal in bo izvajal ne vem kakšne cenitve ter bo dokazal, da je parcela vredna samo 5k EUR bo pač dobil parcelo in X+Y EUR, nikakor pa ne bo dobil solastniškega deleža dražje hiše.
Vikking ::
Če nepremičnina ni dovolj za njegov nujni delež, lahko dobi izplačano ali pa solastniški delež na dražji nepremičnini. Vsekakor bo njegov delež tako majhen da tudi pri razdruđžitvi solastnine ne bo imel prednosti in kot tako bi že sodišče na dedni razpravi predlagalo izplačilo/poplačilo razlike v denarju.
Nujni delež ima enako pravico, kot zakoniti dedič. Sploh če je oporoka lastnoročna, brez posvetovanja z odvetniki oz. pripravljena pri notarju. Če hoče zapustnik urediti vse, da ne bo kreganja po njegovi smrti. Zpaustnik že prej opravi cenitev, ter glede na deleže (ponavadi sami itak ne znajo izračunati), potem zapusti ponavadi nepremičnine, tiste z nujnimi deleži pa jim prepusti denar, do njihove vrednosti, oz. se jim izplača.
Primer:
Že pri knmetijskih gospodarstvih so izjeme. Če gre za zaščiteno kmetijo, lahko sodišče celo zniža nujni delež. Če pa ne gre z azaščiteno kmetijo, pa dovoljuje mojo opisano trditev.
ZDKG (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev)
15.člen 3 odstavek.
Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oziroma so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije.
Nujni delež ima enako pravico, kot zakoniti dedič. Sploh če je oporoka lastnoročna, brez posvetovanja z odvetniki oz. pripravljena pri notarju. Če hoče zapustnik urediti vse, da ne bo kreganja po njegovi smrti. Zpaustnik že prej opravi cenitev, ter glede na deleže (ponavadi sami itak ne znajo izračunati), potem zapusti ponavadi nepremičnine, tiste z nujnimi deleži pa jim prepusti denar, do njihove vrednosti, oz. se jim izplača.
Primer:
Že pri knmetijskih gospodarstvih so izjeme. Če gre za zaščiteno kmetijo, lahko sodišče celo zniža nujni delež. Če pa ne gre z azaščiteno kmetijo, pa dovoljuje mojo opisano trditev.
ZDKG (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev)
15.člen 3 odstavek.
Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oziroma so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
Bob Rock ::
Ce na kratko povzamemo:
- Oporoka je bila napisana pred 15 leti, oce je nepokreten 3 leta, torej je le zadnja 3 leta z denarjem upravljala zena. Ka pomeni, da oce tudi vmesnih 12! let zavestno in pristevno ni vlagal v nevzdrzevano nepremicnino in je ona le nadaljevala z vlaganjem po njegovem nacelu ... mar ne?
- Pravis, da je oce imel rajsi sina, ki mu je namenil vzdrzevano neprimicnino ... ne poznam ozadja, ampak predvidevam, da je imel razlog, zakaj ga je oce preferiral (navadno za tako stvar obstajajo razlogi) ... mar ne?
- Pravis, da sta se porocila pred enim letom, ko je oce bil ze 2 leti nepokreten in nepriseben. Torej je najbolj verjetna razlaga, da ga je peljala na maticni urad v invalidskem vozicku, kjer je on na maticarjevo vprasanje odgovoril z "a-e" in maticarju je zadoscal a-e nepristevenga cloveka ... ne vem kako je s temi stvarmi ampak, ali lahko maticar potrdi poroko zenske in nepokretnega, gluhega in nepristevnega moskega? Ce sta sinova vedela za to, zakaj poroke nista preprecila?
- Obesil si se na telefon. Ce bo tvoja zena oglusela, se bos tudi ti odpovedal telefona? Plus tega, glede na to, da je za vse skrbela starejsa zenska, pomeni, da okrog vzdrzevalnih del ni mogla kaj dosti postoriti sama. Oba sina sta prisla enkrat tedensko pogledat, kako je z ocetom, torej se ocitno tudi onadva nista pretegnila pri delu. Ampak za nepremicnino A je nekdo moral skrbet in jo vdrzevat. Torej je bilo za veliko vecino del potrebno najeti nekoga, ki bo to uredil. In ga tudi placati.
Poleg eksistencnih stroskov so bili tudi stroski z ocetovo nego in vdrzevanjem objekta A, kjer so, predvidevam, ziveli(in je vsakemu normalnemu cloveku to prioriteta). Malo zracunaj koliko denarja bi po vsem tem ostalo za vzdrzevanje objekta, ki ga ni nihce uporabljal(le oce, kot pravis, je vcasih sel pogledat rodno hiso, za katero se je tudi sam 12 let odlocal, da je ni treba vzdrzevati)? In potem imas ti se obraz obsojati zensko (ki je skrbela za oceta, za katerega bi po moralnih nacelih morala poskrbeti sinova), da je kradla njegov denar, ker bi na racunu morala bit ogromna vsota denarja?
Ce tvoj prijatelj razmislja na tak nacin kot ti, si IMO ne zasluzi niti centa vec od nujnega deleza.
- Oporoka je bila napisana pred 15 leti, oce je nepokreten 3 leta, torej je le zadnja 3 leta z denarjem upravljala zena. Ka pomeni, da oce tudi vmesnih 12! let zavestno in pristevno ni vlagal v nevzdrzevano nepremicnino in je ona le nadaljevala z vlaganjem po njegovem nacelu ... mar ne?
- Pravis, da je oce imel rajsi sina, ki mu je namenil vzdrzevano neprimicnino ... ne poznam ozadja, ampak predvidevam, da je imel razlog, zakaj ga je oce preferiral (navadno za tako stvar obstajajo razlogi) ... mar ne?
- Pravis, da sta se porocila pred enim letom, ko je oce bil ze 2 leti nepokreten in nepriseben. Torej je najbolj verjetna razlaga, da ga je peljala na maticni urad v invalidskem vozicku, kjer je on na maticarjevo vprasanje odgovoril z "a-e" in maticarju je zadoscal a-e nepristevenga cloveka ... ne vem kako je s temi stvarmi ampak, ali lahko maticar potrdi poroko zenske in nepokretnega, gluhega in nepristevnega moskega? Ce sta sinova vedela za to, zakaj poroke nista preprecila?
- Obesil si se na telefon. Ce bo tvoja zena oglusela, se bos tudi ti odpovedal telefona? Plus tega, glede na to, da je za vse skrbela starejsa zenska, pomeni, da okrog vzdrzevalnih del ni mogla kaj dosti postoriti sama. Oba sina sta prisla enkrat tedensko pogledat, kako je z ocetom, torej se ocitno tudi onadva nista pretegnila pri delu. Ampak za nepremicnino A je nekdo moral skrbet in jo vdrzevat. Torej je bilo za veliko vecino del potrebno najeti nekoga, ki bo to uredil. In ga tudi placati.
Poleg eksistencnih stroskov so bili tudi stroski z ocetovo nego in vdrzevanjem objekta A, kjer so, predvidevam, ziveli(in je vsakemu normalnemu cloveku to prioriteta). Malo zracunaj koliko denarja bi po vsem tem ostalo za vzdrzevanje objekta, ki ga ni nihce uporabljal(le oce, kot pravis, je vcasih sel pogledat rodno hiso, za katero se je tudi sam 12 let odlocal, da je ni treba vzdrzevati)? In potem imas ti se obraz obsojati zensko (ki je skrbela za oceta, za katerega bi po moralnih nacelih morala poskrbeti sinova), da je kradla njegov denar, ker bi na racunu morala bit ogromna vsota denarja?
Ce tvoj prijatelj razmislja na tak nacin kot ti, si IMO ne zasluzi niti centa vec od nujnega deleza.
___________________________________________________
gance hale ale cuzamen
gance hale ale cuzamen
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bob Rock ()
St235 ::
Kako vezo ima sedaj kmetija pri tej zadevi? A je res tako težko priznat, da pač nisi vedel o čem govoriš? Al boš po solatkovem vzoru sedaj iskal nek banalen primer, ki s temo nima popolnoma ničesar?
Še ena neumnost. Oporoka, ki je napisana lastoročno ima enako veljavo kot tista, ki je pripravljena pri notarju po posvetu z odvtnikom.
Kaj? Daj preberi stavek ker nima popolnoma nikakršnega smisla. Zakonitemu dediču prvega reda pripada nujni delež. Kake pravice ima po tvojem nujni delež kot tak si pa po najboljši volji ne znam predstavljat. Če bi rad povedal, da ima zakoniti dedič, ki mu pripada nujni delež enake pravice kot ostali zakoniti dediči pa govoriš neumnosti. Pripada mu točno polovica tega, kar bi mu pripadalo ob rednem dedovanju pri čemer je imel pokojni popolnoma proste roke kako je razdelil premoženje. Nujni dedič nima nikakršnih pravic glede tega kaj mu pripada, če je to določeno v oporoki. Lahko se krega zgolj okoli tega koliko mu pripada.
Sploh če je oporoka lastnoročna, brez posvetovanja z odvetniki oz. pripravljena pri notarju.
Še ena neumnost. Oporoka, ki je napisana lastoročno ima enako veljavo kot tista, ki je pripravljena pri notarju po posvetu z odvtnikom.
Nujni delež ima enako pravico, kot zakoniti dedič.
Kaj? Daj preberi stavek ker nima popolnoma nikakršnega smisla. Zakonitemu dediču prvega reda pripada nujni delež. Kake pravice ima po tvojem nujni delež kot tak si pa po najboljši volji ne znam predstavljat. Če bi rad povedal, da ima zakoniti dedič, ki mu pripada nujni delež enake pravice kot ostali zakoniti dediči pa govoriš neumnosti. Pripada mu točno polovica tega, kar bi mu pripadalo ob rednem dedovanju pri čemer je imel pokojni popolnoma proste roke kako je razdelil premoženje. Nujni dedič nima nikakršnih pravic glede tega kaj mu pripada, če je to določeno v oporoki. Lahko se krega zgolj okoli tega koliko mu pripada.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Vikking ::
Pravim, da se ponavadi dogovorijo za izplačilo na dedni obravnani, tudi sodišče bo predlagalo takšno izplačilo. Če gre za majhen košček, ostali dediči pa so pripravljeni razliko do nujnega deleža izplačati tako. Če niso pripravljeni ali niso zmožni, pa bo nujni dedič pridobil solastniško razmerje do svojega nujnega deleža. Če nujni dedič vzraja pri pridobitvi solastniškega rzamerja, bo to tudi dobil. Napoteni bodo na nepravdni postopek, kjer pa bo že vnaprej izgubil, saj njegov delež predstavlja tako majhen del, prednost pa imajo v prvi vrsti tisti ki imajo večji solastniški delež.
V bistvu lahko zavleče postopek, ali pa dokaže nek strašen upravičen interes, ki pretheta vse ostalo.
Kmetijska gospodarstva so še bolj zaščitena. Pa zakon vseeno dovoljuje izjemo, da lahko nujni dedič pridobi solastniški delež, če le ta ni zaščitena.
Po tvoji razlagi: nujnemu dediču, pripada samo denar in pika, do višine njegoveg anunjnega deleža, če sama nepremičnina ki jo prejme ni dovolj.
Sem imel dedni postopek in razdružitev solastnine. Pa so nujni dediči dobili 1/16 na vse nepremičnine. Pa smo potem na razdružitvi solastnine, določene nepremičnine izplačali, ostalo pa se je delilo v naravi.
Ker na dedni obravnani ni prišlo do nobenega dogovora.
Lastnoročna napisana oporka, brez posvetovanja, je težava v tem. Da bodo vsi dediči, hoteli cenitev nepremičnine, saj bodo mnenja da niso dobili dovolj v višini svojega nujnega deleža. Zato predstavlja vedno problem pri delitvi. Če pa je sestavljena s strani notarja ali odvetnika, kjer se vklakulirajo nujni deleži, in vsak prejme v oporoki že toliko kot mu pripada potem tudi sodišče brez težav odloči. To sem hotel povedati.
Na dedni razpravi nujnega dediča ne moreš prisliti v to, da mu za razliko do nujnega deleža pripada samo razlika v izplačilu denarja. Lahko vztraja na deležu nepremičnine. Ki pa ga potem nepravdni postopek razrešuje v obliki razdružitve solastnine.
Šele oporoka o preužitku izključuje pravico do nepremičnine in ne gre v dedno maso. Potem pa točno drži, da nujni dedič ne more praskat po ostalih nepremičninah.
V bistvu lahko zavleče postopek, ali pa dokaže nek strašen upravičen interes, ki pretheta vse ostalo.
Kmetijska gospodarstva so še bolj zaščitena. Pa zakon vseeno dovoljuje izjemo, da lahko nujni dedič pridobi solastniški delež, če le ta ni zaščitena.
Po tvoji razlagi: nujnemu dediču, pripada samo denar in pika, do višine njegoveg anunjnega deleža, če sama nepremičnina ki jo prejme ni dovolj.
Sem imel dedni postopek in razdružitev solastnine. Pa so nujni dediči dobili 1/16 na vse nepremičnine. Pa smo potem na razdružitvi solastnine, določene nepremičnine izplačali, ostalo pa se je delilo v naravi.
Ker na dedni obravnani ni prišlo do nobenega dogovora.
Lastnoročna napisana oporka, brez posvetovanja, je težava v tem. Da bodo vsi dediči, hoteli cenitev nepremičnine, saj bodo mnenja da niso dobili dovolj v višini svojega nujnega deleža. Zato predstavlja vedno problem pri delitvi. Če pa je sestavljena s strani notarja ali odvetnika, kjer se vklakulirajo nujni deleži, in vsak prejme v oporoki že toliko kot mu pripada potem tudi sodišče brez težav odloči. To sem hotel povedati.
Na dedni razpravi nujnega dediča ne moreš prisliti v to, da mu za razliko do nujnega deleža pripada samo razlika v izplačilu denarja. Lahko vztraja na deležu nepremičnine. Ki pa ga potem nepravdni postopek razrešuje v obliki razdružitve solastnine.
Šele oporoka o preužitku izključuje pravico do nepremičnine in ne gre v dedno maso. Potem pa točno drži, da nujni dedič ne more praskat po ostalih nepremičninah.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
čuhalev ::
Ce na kratko povzamemo:
- Oporoka je bila napisana pred 15 leti, oce je nepokreten 3 leta, torej je le zadnja 3 leta z denarjem upravljala zena. Ka pomeni, da oce tudi vmesnih 12! let zavestno in pristevno ni vlagal v nevzdrzevano nepremicnino in je ona le nadaljevala z vlaganjem po njegovem nacelu ... mar ne?
Nisi prebral. Napisal sem, da je žena nasprotovala njegovim željam (vlaganjem) še predenj je bil on nepokreten. Zaradi tega sta se večkrat sprla.
- Pravis, da je oce imel rajsi sina, ki mu je namenil vzdrzevano neprimicnino ... ne poznam ozadja, ampak predvidevam, da je imel razlog, zakaj ga je oce preferiral (navadno za tako stvar obstajajo razlogi) ... mar ne?
Njegova žena ima raje tega sina, s katerim si bo potem delila nepremičnino A in kateremu jo bo zagotovo zapustila. Pokojnik je imel rad oba sina. Tistega, ki bo dobil njegovo domačijo, še bolj.
- Pravis, da sta se porocila pred enim letom, ko je oce bil ze 2 leti nepokreten in nepriseben. Torej je najbolj verjetna razlaga, da ga je peljala na maticni urad v invalidskem vozicku, kjer je on na maticarjevo vprasanje odgovoril z "a-e" in maticarju je zadoscal a-e nepristevenga cloveka ... ne vem kako je s temi stvarmi ampak, ali lahko maticar potrdi poroko zenske in nepokretnega, gluhega in nepristevnega moskega? Ce sta sinova vedela za to, zakaj poroke nista preprecila?
Poroka je potekala na domu ob njegovi postelji, kjer je on ležal. Kaj je on rekel tam ne vem. Vem pa, da več kot kakšnega zloga ni bil zmožen spraviti iz sebe.
- Obesil si se na telefon. Ce bo tvoja zena oglusela, se bos tudi ti odpovedal telefona? Plus tega, glede na to, da je za vse skrbela starejsa zenska, pomeni, da okrog vzdrzevalnih del ni mogla kaj dosti postoriti sama. Oba sina sta prisla enkrat tedensko pogledat, kako je z ocetom, torej se ocitno tudi onadva nista pretegnila pri delu. Ampak za nepremicnino A je nekdo moral skrbet in jo vdrzevat.
Da, za nepremičnino A je delavce najemal sin, ki bo nepremično podedoval. Delavcev ni plačeval on. Je bil zgolj posrednik.
Torej je bilo za veliko vecino del potrebno najeti nekoga, ki bo to uredil. In ga tudi placati.
Poleg eksistencnih stroskov so bili tudi stroski z ocetovo nego in vdrzevanjem objekta A, kjer so, predvidevam, ziveli(in je vsakemu normalnemu cloveku to prioriteta). Malo zracunaj koliko denarja bi po vsem tem ostalo za vzdrzevanje objekta, ki ga ni nihce uporabljal(le oce, kot pravis, je vcasih sel pogledat rodno hiso, za katero se je tudi sam 12 let odlocal, da je ni treba vzdrzevati)?
Nisi prebral. Njegova žena je nasprotovala vzdrževanjem objekta B in tudi sama je le s težkim srcem šla tja. Ima odpor, katerega še vzdržuje. Zato je šel ves denar v objekt A. Oba sina pa sta vzdrževala okolico (kosila ipd.) objektov, katera bosta podedovala po oporoki. Torej sta vzdrževala s svojimi močmi, kar sta lahko. S svojega žepa pa nista investirala, saj so vsi računi pisani bodisi na mamo ali očeta.
In potem imas ti se obraz obsojati zensko (ki je skrbela za oceta, za katerega bi po moralnih nacelih morala poskrbeti sinova), da je kradla njegov denar, ker bi na racunu morala bit ogromna vsota denarja?
Upoštevati je potrebno vse. Za ponujanje oskrbe vsa čast, vendar je delovala v njegovem imenu za svojo rit.
Ce tvoj prijatelj razmislja na tak nacin kot ti, si IMO ne zasluzi niti centa vec od nujnega deleza.
Poleg požrešne žene imamo tukaj tudi sinova, ki sta prispevala enako, vendar dobila različno. Torej če se postavimo ob reko, kjer imamo dva bregova. Na enem bregu je žena s svojim ljubšim sinom, katera bosta podedovala njegov del nepremičnine v bivalnem stanju (kamor sta vlagala pokojnikov denar), in pokojnik s svojim ljubšim sinom, ki bo podedoval njegovo sedaj ničvredno domačijo (kamor se pokojnikov denar iz že opisanih razlogov ni vlagal).
Če bi bila delitev poštena, potem sploh ne bi bilo pomembno, kateri sin dobi A in kateri B.
St235 ::
Če nujni dedič vzraja pri pridobitvi solastniškega rzamerja, bo to tudi dobil.
Prosim za pravno podlago. Ker Zakon o dednih razmerjih jasno določa, se z oporoko lahko določi kaj kdo deduje. Ravno tako zakon določa, da se z oporoko jasno določi iz česa se izplača nujni delež. Od kje tebi tale idiotizem, da lahko nujni dedič mimo oporoke zahteva kakršen koli delež nepremičnine, ki mu ni napisana? Kaj takšnega bi bilo možno šele, če tisto kar je dobil ne dosega nujnega deleža in tudi poplačilo nujnega deleža ni mogoče v skladu z oporoko.
Po tvoji razlagi: nujnemu dediču, pripada samo denar in pika, do višine njegoveg anunjnega deleža, če sama nepremičnina ki jo prejme ni dovolj.
ne delaj se nepismenega in mi ne podtikaj izjav. V primeru oporoke dediči pripada tisto kar mu prepusti pokojni. Če je to denar, hiša ali štumfi je odločitev pokojnega. Ne more a zahtevat štumfov, če je dobil denar.
Lastnoročna napisana oporka, brez posvetovanja, je težava v tem. Da bodo vsi dediči, hoteli cenitev nepremičnine, saj bodo mnenja da niso dobili dovolj v višini svojega nujnega deleža. Zato predstavlja vedno problem pri delitvi. Če pa je sestavljena s strani notarja ali odvetnika, kjer se vklakulirajo nujni deleži, in vsak prejme v oporoki že toliko kot mu pripada potem tudi sodišče brez težav odloči. To sem hotel povedati.
Kar je nova neumnost. Kako točno to ali je oporoka napisana lastoročno ali pa pri notarju vpliva na cenitev hiše? Če se eden od dedičev ne strinja z ocenjeno vrednostjo hiše potem je popolnoma vseeno ali je oporoka napisana lastonožno ali v pričo 50 odvetnikov pri notarju.
Na dedni razpravi nujnega dediča ne moreš prisliti v to, da mu za razliko do nujnega deleža pripada samo razlika v izplačilu denarja.
Seveda ga lahko. Na enak način kot ga lahko prisiliš, da dobi hišo v spodnjem Dupleku namesto tisto v Ljubljani - z oporoko.
NonPlusUltra ::
Poleg požrešne žene imamo tukaj tudi sinova, ki sta prispevala enako, vendar dobila različno. Torej če se postavimo ob reko, kjer imamo dva bregova. Na enem bregu je žena s svojim ljubšim sinom, katera bosta podedovala njegov del nepremičnine v bivalnem stanju (kamor sta vlagala pokojnikov denar), in pokojnik s svojim ljubšim sinom, ki bo podedoval njegovo sedaj ničvredno domačijo (kamor se pokojnikov denar iz že opisanih razlogov ni vlagal).
Če bi bila delitev poštena, potem sploh ne bi bilo pomembno, kateri sin dobi A in kateri B.
Jah, delitev pač ni bila poštena. So what. Kateri zakon pa obvezuje, da bi morale biti dediščine in delitve premoženja poštene? Kaj pa obvezuje očeta, da bi moral biti pošten do obeh sinov? Vsak lahko zapusti svoje premoženje tistemu kot sam hoče, sosedu, klošarju, cerkvi, požrešni ženi.
Če je ljubljeni sin že 15 let vedel za vsebino oporoke, zakaj ni že takrat predlagal očetu, da jo spremeni? Ali pa kdaj vmes.
Ni mi jasno od kod ideja večine ljudi, da so, po njihovi smrti, kar po nekem univerzalnem zakonu vesolja, upravičeni do vsega kar premorejo starši (pustimo nujni delež, jaz bi še tega ukinila). Človek lahko s svojo lastnino razpolaga kot sam hoče in od otrok ni pošteno, pravzaprav je sramotno, da smatrajo to človekovo pravico za nepošteno.
"For a long time now I haven't existed. I'm utterly calm.
No one distinguishes me from who I am."
No one distinguishes me from who I am."
shadeX ::
Tukaj je lahk vsak pameten, na koncu pa ni noben. Vsak primer se razlikuje od drugega.
V bližnjem sorodstvu sem imel primer ko je nekdo umrl. Za sabo je pustil 2 otroka (žene tudi ni bilo več). Otrok A je živel pri pokojnemu (do smrti skrbel za njega, itd). Otrok B je imel svojo hišo (pokojni je prispeval veliko večino sredstev za gradnjo hiše). Rečeno je bilo da bo otrok A po smrti dobil celo pokojnikovo hišo.
Pred smrtjo se je pokojnemu skisalo, oseba B pa je to izkoristila in brez vednosti osebe A, prepričala pokonjega v spremembo oporoke.
Kaj se je v oporoki napisalo noben ne ve, ampak nič dobrega za osebo A. Postopki še trajajo in zadeva po 2. letih ni še prišla do zaključka.
Čudno se mi zdi da lahko 2 tedna pred smrtjo lahko človek kar spremeni oporoko na lepe oči. Seveda če je vse to res kar sem slišal. Nekaj resnice sigurno mora bit na tem glede na to, da sta Oseba A in B na smrt skregana..
V bližnjem sorodstvu sem imel primer ko je nekdo umrl. Za sabo je pustil 2 otroka (žene tudi ni bilo več). Otrok A je živel pri pokojnemu (do smrti skrbel za njega, itd). Otrok B je imel svojo hišo (pokojni je prispeval veliko večino sredstev za gradnjo hiše). Rečeno je bilo da bo otrok A po smrti dobil celo pokojnikovo hišo.
Pred smrtjo se je pokojnemu skisalo, oseba B pa je to izkoristila in brez vednosti osebe A, prepričala pokonjega v spremembo oporoke.
Kaj se je v oporoki napisalo noben ne ve, ampak nič dobrega za osebo A. Postopki še trajajo in zadeva po 2. letih ni še prišla do zaključka.
Čudno se mi zdi da lahko 2 tedna pred smrtjo lahko človek kar spremeni oporoko na lepe oči. Seveda če je vse to res kar sem slišal. Nekaj resnice sigurno mora bit na tem glede na to, da sta Oseba A in B na smrt skregana..
Vikking ::
Lakotnik29: še vedno trdim, če zapustnik v oporoki ni zapustil nujnim dedičem, dovolj do njihovega nujnega deleža. Potem lahko ti dobijo tudi del nepremičnine. Če nekomu pripada nujni delež v višini 1/10. Vsega zapustnikovega premoženja pa je za 100k EUR. Potem mu pripada premoženjev višini 10k EUR. Če je zapustnik v oporoki zapustil nujnemu dediču samo in edino štumfe v višini 500EUR. Potem mu pripada še 9.500EUR premoženja.
Ker nujni delež vedno govori o deležih celotnega zapustnikovega premoženja, ne pa o tem, da mu izključno pripada nekaj denarja.
Vsekakor pa se upošteva zapustnikova volja v oporoki, če je nujni dedič v oporoki dobil štumfe v vrednosti 500EUR jih ne more zavrnat ter v zameno zahtevati nekaj drugega. Vendar razlika mu še vedno pripada, če bo ta razlika izplačana v denarju ali v deležu nepremičnin pa je dogovor med vsemi dediči.
Ne morejo pa mu ostali dediči vsiliti drugi par štumfov (ki mu jih zapustnik ni izrecno namenil v oporoki).
Saj ne govorim o tem, da nujni dedič lahko zavrne kar mu je v oporoki zapuščeno. Govorim skozi o tem, če nujni dedič ni dobil dovolj v oporoki glede na njegov njuni delež.
Ker nujni delež vedno govori o deležih celotnega zapustnikovega premoženja, ne pa o tem, da mu izključno pripada nekaj denarja.
Vsekakor pa se upošteva zapustnikova volja v oporoki, če je nujni dedič v oporoki dobil štumfe v vrednosti 500EUR jih ne more zavrnat ter v zameno zahtevati nekaj drugega. Vendar razlika mu še vedno pripada, če bo ta razlika izplačana v denarju ali v deležu nepremičnin pa je dogovor med vsemi dediči.
Ne morejo pa mu ostali dediči vsiliti drugi par štumfov (ki mu jih zapustnik ni izrecno namenil v oporoki).
Saj ne govorim o tem, da nujni dedič lahko zavrne kar mu je v oporoki zapuščeno. Govorim skozi o tem, če nujni dedič ni dobil dovolj v oporoki glede na njegov njuni delež.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vikking ()
NonPlusUltra ::
Čudno se mi zdi da lahko 2 tedna pred smrtjo lahko človek kar spremeni oporoko na lepe oči.
Da lahko? Kdo mu že to prepoveduje? Zakaj je pa ne bi smel, čeprav en sam dan pred smrtjo?
Če je en brat prepričal očeta v spremembo oporoke, bad luck za drugega brata. Bi ga pač sam še enkrat prepričal v spremembo spremenjene oporoke, 1 teden pred smrtjo. Dajte se no malo boriti za tisto, kar vam pripada (to ne pomeni, da vam bo samo (pri)padlo z neba).
"For a long time now I haven't existed. I'm utterly calm.
No one distinguishes me from who I am."
No one distinguishes me from who I am."
Furbo ::
Kako boš pa vedel, da si 2 tedna pred smrtjo?
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
shadeX ::
Jah preprosto. Rak -> smrtna postelja -> Iz dneva v dan je človek slabši.
Lahko si 1 dan pred smrtjo, lahko 2 tedna. Lahko tudi mesec. 2 meseca bi bil že čudež. Oseba B je to pač izkoristila.
Lahko si 1 dan pred smrtjo, lahko 2 tedna. Lahko tudi mesec. 2 meseca bi bil že čudež. Oseba B je to pač izkoristila.
St235 ::
Tudi v tem primeru se najprej gleda volja pokojnega v oporoki. Tako se lahko (v primeru dvoma o višini nujnega deleža) že v oporoki opredeli kje se bo najprej vzelo in dedič ne glede na status nujnega deleža ne more zahtevat deleža nepremičnin mimo oporoke.
Vikking ::
Da.
Ampak kot sem že prej povedal, ponavadi zapustnik ob pisanju oporoke brez pravne pomoči, niti ne ve da npr. obstajajo nujni dediči itd... Oziroma kot si napisal, da opredeli določene stvari bolj podrobno. Da dedič res dobi v celoti nepremičnino, ostalim za poplačilo nujnih dedičev, pa se najprej potalajo npr. ostale premičnine, denar, preden se začne kostati razne travnike itd...
Zaot pa sem pisal o pravni pomoči, in da lastnoročna sam doma napisana oporoka, ponavadi ne reši celostnega problema dedovanja, zna še bolj zakomplicirati zadeve. Seveda velja pa enako, kot ostale izvedbe oporok 8preko notarja, odevtnika, ustno s pričami...).
Ampak kot sem že prej povedal, ponavadi zapustnik ob pisanju oporoke brez pravne pomoči, niti ne ve da npr. obstajajo nujni dediči itd... Oziroma kot si napisal, da opredeli določene stvari bolj podrobno. Da dedič res dobi v celoti nepremičnino, ostalim za poplačilo nujnih dedičev, pa se najprej potalajo npr. ostale premičnine, denar, preden se začne kostati razne travnike itd...
Zaot pa sem pisal o pravni pomoči, in da lastnoročna sam doma napisana oporoka, ponavadi ne reši celostnega problema dedovanja, zna še bolj zakomplicirati zadeve. Seveda velja pa enako, kot ostale izvedbe oporok 8preko notarja, odevtnika, ustno s pričami...).
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 11762 (8265) | Mato989 |
| » | Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 36655 (31769) | erkgheoruugh |
| » | Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 33034 (31194) | Okapi |
| » | Dedovanje gotovineOddelek: Kaj kupiti | 12786 (12096) | Ziga Dolhar |
| » | dedovanje - nujni deležOddelek: Loža | 10609 (9563) | MadMicka |