dedovanje - nujni delež

živjo


doma imamo kmetijo. lastnik kmetije je moj oče, ki je že upokojen. zanima me, če in kdaj lahko zahtevam nujni delež - del kmetije, ki ga po zakonu dedujem.

hvala in lp

zanima me, če in kdaj lahko zahtevam nujni delež - del kmetije, ki ga po zakonu dedujem

Nikoli! Če gre za zaščiteno kmetijo lahko bodisi deduješ celo kmetijo, bodisi nič. Če je ne deduješ imaš pravico do povračila v denarju v višini svojega "nujnega deleža", vendar je to mal problem, ker sodnik lahko določi, da kmetija ni finančno tako sposobna, zato lahko odloči, da ti bo tisti, ki je kmetijo dedoval moral izplačati ta znesek šele v n letih ali pa ga lahko celo zmanjša. Sranje v glavnem.

To dedovanje zaščitenih kmetij je tok v kurcu, da bol ne bi moglo bit. Prav tako promet z zaščitenimi kmetijami. Kratenje pravic v bistvu.

če se ne motim več ni nujnega deleža!
Sicer ni preverjeno, toda nekje sem slišal da so to ukinli če nekdo naredi oporoko in zapusti enemu otroku vse, pol drugi ne dobi NIČ! Niti nujnega deleža.
preveri

Volk|: Ne prodajat klobas - kot je ze Mici povedal, nujni delez se kako obstaja.

peqi: sej nima kar vsak bratranec pravice do nujnega deleza :) pri nas imamo tri dedne rede - ce deduje prvi, potem drugi in tretji ne moreta, ce prvega ni, potem deduje drugi in ce ni niti prvega niti drugega deduje tretji

v prvem dednem redu so pa potomci in zakonec

Do nujnega deleza pa pride, ce je nujni dedič v oporoki prezrt. Seveda ga je treba uveljvaljati, mislim da najkasneje do konca zapuščinske obravnave, ampak to govorim tko iz glave, je ze en cajt kar sem to studiral. No v glavnem, nujni delez znasa polovico zakonitega.

Zdej pri zascitenih kmetijah je pa vse ful bolj komplicirano, tko da povej tocno kaka je tvoja situacija, da ti ne bom celga zakona pejstal.

občina

Vecje neumnosti kot je pravo, verjetno ni na tem svetu. Kaksna je poanta oporoke, ce, kot prezrti dedic, v vsakem primeru lahko zahtevas pol?

Traparija.

Jetam: ker prezrti != razdedinjeni.

p.s.: Perci, pa tole je kot pri Rimu, hudiča! :)

.

Pravo je znanost, ki se razvija že stoletja in več kot očitno je, da ni enostavna, kot si to predstavljajo nekateri.

Ce ste za tole potrebovali stoletja, potem vam je odpusceno. Toda neumnost je se vedno.

Meni je tale nujni delež isto bil vedno malo čuden. Čeprav, če je kdo tako prepričan, komu bo kaj dal in komu nič, naj da preden škripne, če si upa.

Ce se premozenje deli na dva dela dobis 5 milijonov od desetih, nujni delez je 2.5mio

Ce sem jaz prav razumel... Polovica tistega kar bi dobil ce bi bilo vse ok in ne polovica premozenja.

Zate je najbolje, da nič nikomur ne zapuščaš, pa se potem dediči za tabo tepejo kolikor se hočejo. Še najmanj problemo za tebe.

Pa se res je! V stoletnem razvoju prava smo prisli do trenutka, ko moras biti pravni veleum, da se tvoje premozenje po smrti razdeli kot hoces sam.

thramos, če hoče človek razdelit svoje premoženje, zadostuje, da je živ. Tolk je ta stvar preprosta.

Razvoj prava pa je bil omenjen v zvezi s trditvijo, da je pravo neumnost. Takšna trditev je seveda povsem zgrešena. Pravo je zgolj skupek pravil, ki veljajo v družbi, če hočemo, da družba sploh obstaja oz. funkcionira. Je torej nujni in sestavni del družbe. Iz tega sledi, da je kvečjemu neumna izjava, ki pravi da je pravo neumnost

thramos, če hoče človek razdelit svoje premoženje, zadostuje, da je živ. Tolk je ta stvar preprosta.

Res?

'Včasih' () je moralo razdedinjenje biti poimensko, kasneje 'utemeljeno' v dobrem razlogu, še v kasnejšem razvoju pa so bili celo zakonsko postavljeni pogoji, pod katerimi je bilo možno nujnega dediča razdedinit.

vem pa da obstaja ena opcija, da nekoga razdediniš. Ni pa to tako lahko dokazat.

Kaj je pol s tem?
A zadostuje, da napisem v oporoko, da moj sin dobi vse hcerka pa nic?

Pravo je zgolj skupek pravil, ki veljajo v družbi, če hočemo, da družba sploh obstaja oz. funkcionira.

Kako taksna pravila, kot je npr. tale nujni delez (in se mnogo podobnih nebuloz) omogocajo druzbi, da normalno funkcionira veste samo vi pravniki.

Ste pa dobra tema za vice.
To pa.

_Tom_:

Pol pa pač en odvetnik pri nas in naša notarka tega ne vejo!
Bil sem osebno pri notarki in se je naredila oporoka v tem smislu!
Če si pravnik po poklicu, pol že veš, če pa nisi pa ne govori na pamet!

Mici: Ja, maš prav - država dobi nededovano premoženje, če me spomin ne vara mislim, da ga pridobi celo na izviren način. Sem mal na pamet govoru, pa sem se zmotu.

Nekdo je gor govoru o tem, da sem napisal, da znaša nujni delež pol premoženja in da je to narobe.

No, ta ki je to pisal, naj drugic bolje prebere. Nujni delez znasa pol zakonitega deleza, ne pol premoženja. Zakoniti delez pa je lahko vse ali pa 1/10 ali pa se kaksna manjsa stevilka.

davids: Ja, ta tvoj lapsus sem opazil, ampak moj komentar je letel na Volk|-ovo izjavo

Nekaj pa vem: sigurno nujni delež NE predstavlja polovico tega kar bi moral dobit če ne bi blo oporoke. Po vaših trditvah je to 5 miljonov če je premoženje 10 miljonov.
Po pa je zame eno velko sranje. zakaj se pol imenuje nujeni delež če dobi polovico?!
ne bi rekli kar polovička , kot pri miljonarju

Namreč tega nisem rekel niti jst, niti Mici - Volk je samo narobe prebral pa se pol neki usaja .

Ce bi se dedovanje ukinilo, bi ne imeli toliko prenazrtih razvajencev... To bi bilo mogoce celo boljse.

O tem je zlo, zlo resno razmišljal Lenin.

No na koncu si vendarle niso upali ukint dedovanja.

Nenazadnje je dedovanje v svojem bistvu eden temeljnih kamnov primarne akumulacije (predvsem v sistemih kjer je lastnina nekaj svetega in praviloma tudi z ustavo zaščitenega).

p.s.

In zgolj zaradi korektnosti že zapisanega.
Tudi če gre za zaščiteno kmetijo, ni nujno da dediči, ki niso prevzemniki kmetije, ne dobijo dela svoje dediščine tudi v naravi (v obliki parcel)
Nebi celo izključil možnosti (zakonske ovire ni videti) da neko kmetijo dedujeta dva dediča. Takšni primeri se bodo pojavljali v prihodnje predvsem ko bo šlo za kmetije katerih površine presegajo tudi po 200 in več hektarjev (ja tudi takšne imamo v SLO, in niti ne tako malo, kot se morda misli)
Nenazadnje se zaščitenost kmetije določa po kriterijih, ki z dendnim pravom nimajo nič skupnega (primerljivost obdelovalnih površin itd.) V praksi bo to pomenilo, da se bo ena zaščitena kmetija razbila na dve (še zmeraj zelo veliki) zaščiteni kmetiji.
Poleg tega pa vse kmetije tudi niso zaščitene, tko da mal previdno z odgovori

> O tem je zlo, zlo resno razmišljal Lenin.
> No na koncu si vendarle niso upali ukint dedovanja.

Vem. Hec je v tem, da je to v nasprotju z vsem 'logicnim' razmisljanjem dansanjega casa.

Ampak, to bi bilo IMO dobro. Vsaj zacne pri svoji polnoletnosti (recimo) from scratch. Tko nekako kot en RolePlaying game, kjer dobis osnovno opremo za prezivetje in potem se moras znajt ;) No ja, on the serious note, stvar bi lahko bila pozitivna.

Tako bi vsak imel samo tisto kar je sam pridelal in ne kar so mu zapustili drugi. Dobrine bi bile bolj cenjene, ce bi se moral pomatrat za njih, ne pa da ti padejo kar z neba. :)

Državi! Buahahaha .

Eh, ne ga srat. Zdej ker enim ni blo treba delat pri starših mislijo, da je tisto kar podedujejo striktno od njih(staršev). Ding Dong. Nekateri od malih nog delamo in pomagamo staršem ter s tem posledično tudi mi povečujemo njihovo premoženje, saj v le-to vlagamo neko delo in sredstva. In sedaj naj mi kdo reče, da čez 15 ali 20 ali 30 ali 50 let, ko podedujem nek del tega premoženja(če ga bom) mi bo pa vse padlo dol iz neba in ne bom znal tega cenit, ker nisem s trdim delom tega dobil? Malo zjutraj.

Taka je situacija pri meni. Pa najbrž nisem edini...

> BigWhale, komu naj po tvojem potem pripade
> "zapustnikovo premoženje"?

Hm, nevem, licitacija. Ali pa tistemu, ki ga je deset let nazaj nekdo iz sluzbe vrgel, ker mu prejsnjo noc zena ni dala in je zdaj ze pet let v kartonasti skatli.
Kdo dobi denar od prodaje? Neka ustanova, ki potem ta denar ponuca za gradnjo novih bivalnih objektov.

Keyser, saj niso vsi taksni, nikjer nisem tega trdil. Precej jih pa je.

Če babica ne bo naredila oporoke in če bo že pred babico umrl tvoj oče, potem boš po babici in na podlagi vstopne pravice po očetu dedoval tudi ti oz. boš zakoniti dedič in bodo tvoji strici lahko zahtevali, da se darilo (stanovane) vračuna v tvoj dedni delež. Če pa bo oporoka, bodo lahko tvoji strici, če bodo zaradi oporoke prikrajšani pri nujnem deležu, zahtevali, da se vrednost stanovanja upošteva pri nujnem deležu.

Če pa bo tvoj oče še živ tedaj, ko bo babica umrla, je pa zakoniti dedič on in zato strici ne morejo zahtevati, da se tvojemu očetu pri njegovemu dednemu deležu upošteva vrednost stanovanja, ki si ga ti dobil. Če bo v takšnem primeru oporoka in bodo strici prikrajšani pri nujnem deležu, ne bodo mogli zahtevati, da se vrednost stanovanja upošteva pri izračunu nujnega deleža, ker bo zakoniti dedič tvoj oče in ne ti in ker je minilo že več kot kot eno leto, odkar si dobil stanovanje.