Apple si želi takle sedež.
Podjetje ni enako podjetju, tržna kapitalizacija pa je tako ali tako dobro definirana, a v praksi precej nedosegljiva vrednost. Dobimo jo tako, da pomnožimo borzni tečaj delnice s številom vseh delnic in v teoriji pomeni, da bi lahko za to ceno kupili celotno podjetje ceteris paribus. Dejansko prevzema po takšni ceni ni mogoče izvesti, ker mora prevzemnik dobro stoječega podjetja vedno ponuditi prevzemno premijo, kakor imenujejo razliko med ponujeno ceno in zadnjo tržno ceno pred najavo prevzema. Po drugi strani pa podjetja noben večji lastnik ne bi mogel prodati po tolikšni ceni, ker bi poplava delnic na ponudbeni strani povzročila znižanje tečaja. A ker je tržna kapitalizacija enostaven, lahko razumljiv in za vsa podjetja standardiziran pojem, jo vseeno poglejmo.
Najprej odpravimo z zmoto, da je Apple največje podjetje oziroma družba. Velikost lahko merimo z različnimi kazalniki, med katerimi je tržna kapitalizacija le eden. Povsem merodajna je tudi meritev s prometom, ki ga je imel Apple lani 182 milijard dolarjev. To je veliko, ni pa največ. Kitajski Sinopec ga je imel 486 milijard dolarjev, Wal-Mart pa 476 milijard dolarjev. Apple je po tem merilu šele na 18. mestu. Pogledamo lahko tudi število zaposlenih, kjer Apple s slabimi 100.000 zaposlenimi ne pride niti blizu Walmartu z dvema milijonoma. Kar se tiče tržne kapitalizacije, pa je Apple največje podjetje, ki prosto kotira na borzi. Nekatere državne družbe so zelo velike in saudijski naftni velikan Saudi Aramco je vreden med 1500 in 7000 milijard dolarjev. Svoje premoženje so ocenili na 36.000 milijard dolarjev. Apple je velik, ni pa največji.
Applova velikost, če jo merimo s tržno kapitalizacijo, je pravzaprav odvisna od dopadljivosti delničarjem. Če je povpraševanja veliko, tečaj delnice raste, s tem pa tudi tržna kapitalizacija. Borzne vrednosti so vedno ekstrapolacija v prihodnost in odražajo pričakovanja akterjev, ki seveda običajno zmotijo v eno ali drugo smer. Realnejši je pogled na Applovo bilanco (pa čeprav tudi te lahko lažejo). Applova aktiva (sredstva) je težka 262 milijard dolarjev. Toliko je vredna vsa Applova lastnina po računovodskih standardih. Posebej privlačnih je 20 milijard dolarjev denarnih sredstev, 13 milijard hitro unovčjivih tržnih vrednostnih papirjev in 145 milijard dolarjev tržnih vrednostnih papirjev, ki so dolgoročna naložba. To v praksi pomeni, da Apple sedi na 178 milijardah, ki jih lahko hitro uporabi in ki trenutno nimajo funkcije v poslovanju, razen finančne. Pogled na pasivo (obveznosti) razkrije, da ima Apple 138 milijard dolarjev obveznosti in 123 milijard dolarjev kapitala. Bilanca podjetja je torej zelo zdrava.
Pri vrednotenju delnice je razmerje med tržno in knjigovodsko ceno (P/B, ki je za Apple približno 6,0) pomemben podatek, a manj od razmerja med tržno ceno in dobičkom (P/E). Delnic namreč ne kupujemo zato, da bi podjetje demontirali in prodali po delih, temveč da bi dobivali rento iz dividend, ki so razdeljeni del dobička. Glede na visok dobiček, ki ga je Apple ustvaril lani, je njegov P/E trenutno 16,3. To pomeni, da moramo za 1 dolar dobička v podjetje vložiti 16 dolarjev, kar je zgodovinsko precej nizka vrednost. To pomeni, da ima že ob vzdrževanju dobička Applova delnica nadaljnji potencial za rast, kaj šele ob morebitnem povečanju.
Kaj bi lahko kupili za 700 milijard dolarjev? Marsikaj. Nogometni klubi so poceni in najdražjega, Real Madrid, dobimo za pičle tri milijarde. Košarkarski klubi so še cenejši in najdražje LA Lakerse dobimo za 2,6 milijarde dolarjev. Mednarodna vesoljska postaja s celotno gradnjo in vsem vzdrževanjem je do zdaj stala okrog 150 milijard dolarjev. Airbusov A380 stane vsega 414 milijonov dolarjev, torej jih lahko Apple kupi 1700. GURS je vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji leta 2011 ocenil na 140 milijard dolarjev, danes pa bi jih verjetno dobili še ceneje. In ko smo že pri Sloveniji, naš bruto družbeni produkt je 48 milijard dolarjev letno; vsi skupaj ustvarimo trikrat manj od Appla.
