Kredit vezan na švicarske franke

Unilseptij, banke imajo vedno kredite v tuji valuti zavarovane prav z nakupom te tuje valute. Skratka, banki je čisto vseeno v kateri valuti ti jemlješ kredit. Oni služijo samo na pribitku nad EURIBOR ali LIBOR.

Formula izgleda torej tako

EURIBOR/LIBOR + Pribitek = Skupna obrestna mera

Banka denar, ki si ga ti sposodiš, kupi na trgu (za ceno EURIBOR/LIBOR), v isti valuti, kot si si ga ti in zanj plačuje EURIBOR/LIBOR. In ob tem, da ti plačuješ skupno obrestno mero, banka v resnici zasluži samo pribitek. Štekaš?

Unilseptij je 26. jan 2015 ob 21:46 izjavil:

Bom na tole odgovoril, čeprav je komaj vredno...Najprej o tem, kaj bi se zgodilo v obratni situaciji, torej ko bi banke "popušile".

Nisi razumel vprašanja... kaj bi TI, kot kreditojemalec v CHF in posledično tisti, ki bi močno profitiral na račun nihaja CHF v obratno smer naredil zame, ki imam kredit vezan na EURIBor... Pusti banke... kaj bi naredil ti?
Se spomnim časov (ja, sem pač malo starejši), ko so bili v Yugi nerevalorizirani krediti... Nisem srečal niti enega samega kreditojemalca, ki bi razliko med dejanskim in realnim (revaloriziranim) obrokom kredita podaril državi ali sodržavljanom...

Unilseptij je 26. jan 2015 ob 23:10 izjavil:

Jaz celo trdim, da kreditojemalci v evrih niso nič na boljšem, saj jih bo v kratkem verjetno udarilo povečanje EURIBOR-a.

Trdim, da to ni res... glede na to, da je Švica sredi EUR območja si namreč zelo težko predstavljam, da med EURIBorjem in LIBorjem ni pozitivne korelacije, saj bi porast enega, sploh EURIBorja močno povišala konkurenčnost drugega in bi bili spet v kreditojemalski spirali v tuji valuti. Menim, da gre pri tej temi, kot sem že napisal, zgolj za to, da je CHF kreditojemalec deležen enakih tveganj, kot EUR kreditojemalec, le da ima še eno tveganje zraven... tj. valutno

perci je 26. jan 2015 ob 22:14 izjavil:

Unilseptij, banke imajo vedno kredite v tuji valuti zavarovane prav z nakupom te tuje valute. Skratka, banki je čisto vseeno v kateri valuti ti jemlješ kredit. Oni služijo samo na pribitku nad EURIBOR ali LIBOR.

Formula izgleda torej tako

EURIBOR/LIBOR + Pribitek = Skupna obrestna mera

Banka denar, ki si ga ti sposodiš, kupi na trgu (za ceno EURIBOR/LIBOR), v isti valuti, kot si si ga ti in zanj plačuje EURIBOR/LIBOR. In ob tem, da ti plačuješ skupno obrestno mero, banka v resnici zasluži samo pribitek. Štekaš?

Štekam . Pa dajva še malo naprej... Banka si torej sposodi franke, za katere plačuje LIBOR, meni pa posodi te iste franke, za katere plačujem LIBOR + x, ki mi jih obračunava v evrih (rečemo lahko tudi, da mi je banka franke dala, jaz pa sem jih na dan izplačila kredita zamenjal za evre, nato pa banki tudi vračam franke, za katere moram prej zamenjati toliko evrov kot znese obrok v frankih po vsakokratnem tečaju). Torej vse lepo in prav? Figo... na koncu jaz krepko občutim, da zdaj plačujem več, in nekje se mora nekomu poznati, da zdaj na kup leti več evrov kot prej, čeprav so realno, merjeno s fizičnimi dobrinami, vredni enako. In vprašanje za milijon dolarjev je... komu le? Švicarskim bankirjem, ki jim za njihovo bolj ali manj eksotično valuto na kup letijo evri, da jih komaj sproti poknjižijo? Morda bankam evrocone, ker je dvig franka dejansko razvrednotenje evra, ki bo spodbudil inflacijo in posledično rast EURIBOR-a, kar bo udarilo vas, dragi, v evrih zapufani, kolegi? Ali komu tretjemu, kaj jaz vem... Vem le to, da plačujem(o) kot trapasti, pa nihče ne ve točno zakaj, ker je dobrin dovolj, cene so stabilne, le plače se manjšajo, krediti pa zajedajo vedno večji del razpoložljivih dohodkov.

In ne pozabi tudi, da je ta x v procentih in da večja kot je glavnica v EUR, večji je tudi x v EUR, ki pa ostane banki. In banka verjetno ni ravno slabe volje, če se jim dohodki iz naslova obresti čez noč povečajo za 15 - 20 %.

GregiB je 26. jan 2015 ob 23:18 izjavil:

Unilseptij je 26. jan 2015 ob 23:10 izjavil:

Jaz celo trdim, da kreditojemalci v evrih niso nič na boljšem, saj jih bo v kratkem verjetno udarilo povečanje EURIBOR-a.

Trdim, da to ni res... glede na to, da je Švica sredi EUR območja si namreč zelo težko predstavljam, da med EURIBorjem in LIBorjem ni pozitivne korelacije, saj bi porast enega, sploh EURIBorja močno povišala konkurenčnost drugega in bi bili spet v kreditojemalski spirali v tuji valuti. Menim, da gre pri tej temi, kot sem že napisal, zgolj za to, da je CHF kreditojemalec deležen enakih tveganj, kot EUR kreditojemalec, le da ima še eno tveganje zraven... tj. valutno

Že dejstvo, da tečaj tako niha, dokazuje da nimaš prav. Če bi to držalo, potem tudi takih tečajnih nihanj ne bi bilo, saj tečaj še precej bolj vpliva na konkurenčnost države kot obrestne mere. Pa tudi zgodovinsko so razlike med LIBOR in EURIBOR lahk ozelo velike... zato smo sploh jemali kredite v CHF.

St235 je 26. jan 2015 ob 17:42 izjavil:

Prosim za izpis izplačil za prvih 6 mesecev in kakšno je stanje glavnice za oba.

Ti imaš kredit 100k frankov na deset let in odplačuješ vsak mesec enak obrok, jaz imam kredit 100k na 10 let in odplačujem vsak mesec enak delež glavnice. Po 5 letih boš ti odplačal okoli 40% glavnice, jaz pa natanko 50% glavnice. Ob padcu evra bom zato jaz na boljšem kot ti. Poleg tega bom v 10 letih plačal manj obresti kot ti, tudi če ne pride do padca evra. Ker posojilo odplačujem hitreje kot ti, sem na splošno manj izpostavljen tveganjem v prihodnosti (padec valute, manjša plača, izguba službe ...).

S tvojimi scenariji se pa ne bom ukvarjal, ker so, kot že toliko stvari, nastali v tvoji glavi, in s tem, kar sem jaz trdil, nimajo nič skupnega. Tvoja podla podtikanja me ne zanimajo.

O.

OKapi:
1. A obresti od kredita v CHF so v EUR al zakaj misliš, da je pri obrestih manj valutnega tveganja?
2. Misliš, da je obresti manj nujno plačat kot glavnico? Da za obresti pa banka reče, "Oh, pa saj smo prjatli, vam spregledamo skos prste za teh par CHF/EUR?

Teb je v resnici čisto vseeno a plačuješ glavnico al obresti. Na začetku kredita si izvedel, koliko boš vse skupaj plačal, zdej a temu rečeš obresti, glavnica al pa kaj tretjega, je v bistvu nerelavantno. Ti odplačuješ delež od skupnega (vnaprej izračunanega) zneska.

perci je 27. jan 2015 ob 07:13 izjavil:

OKapi:
1. A obresti od kredita v CHF so v EUR al zakaj misliš, da je pri obrestih manj valutnega tveganja?
2. Misliš, da je obresti manj nujno plačat kot glavnico? Da za obresti pa banka reče, "Oh, pa saj smo prjatli, vam spregledamo skos prste za teh par CHF/EUR?

Teb je v resnici čisto vseeno a plačuješ glavnico al obresti. Na začetku kredita si izvedel, koliko boš vse skupaj plačal, zdej a temu rečeš obresti, glavnica al pa kaj tretjega, je v bistvu nerelavantno. Ti odplačuješ delež od skupnega (vnaprej izračunanega) zneska.

Manj valutnega tveganja je, ker hitreje odplačuješ glavnico. Če ti ob padcu evra ostane 50k švicarjev glavnice, boš v nadaljevanju plačeval višje evrske obroke, kot če ti ob padcu evra ostane samo še 40k švicarjev glavnice.

"KDAJ BO NAJUGODNEJŠI TRENUTEK ZA PLAČILO PREOSTANKA KREDITA (še 2 leti od 10-tih)?"

To bi marsikdo rad vedel. Odgovor je vreden miljone in miljone EUR ali CHF!

Na dolgi rok Švicarji ne bodo zdržali z drago valuto. Vprašanje je, kdaj bo konkretno zrastla vrednost EUR. Trenutna velika neznanka je Grčija, pa Italija, . . .

Tako da se odloči za nekaj in upaj na najboljše.

TESKAn je 27. jan 2015 ob 08:19 izjavil:

Če greš na SKB in si narediš informativni izračun za stanovanjski kredit 100k za 10 let in pogledaš amortizacijski načrt, ugotoviš, da bi po petih letih imel še 53 jurjev glavnice. Se pravi ~47% napram tvojim 50%

Na tistem linku, ki ga je dal Gregi, je ob 10k kreditu na pol poti v enem primeru ostalo 5k glavnice in v drugem 6,6k. Malo večja razlika.

The unpaid balance of the loan using the even principal payment schedule decreases by a fixed amount with each payment. As shown in Table 1, the unpaid balance is reduced by $500 each year. After 10 years (half way through the repayment period) the unpaid balance of the loan is $5,000 (half of the original $10,000 loan). By contrast, the size of the unpaid balance of the even total payment schedule declines slowly during the early term of the loan (e.g. $244 the first year) and declines quickly towards the end of the loan term (e.g. $822 in year 20). As shown in Table 2, the unpaid balance in year 10 (half way through the term of the loan) is $6,630.

Okapi je 27. jan 2015 ob 08:40 izjavil:

tistem linku, ki ga je dal Gregi, je ob 10k kreditu na pol poti v enem primeru ostalo 5k glavnice in v drugem 6,6k. Malo večja razlika.

Nima veze. In če je tako nepomembno koliko je max. višina obroka, zakaj potem ne vzameš isti znesek na kredit z anuiteto enako prvemu obroku pri obročnem odplačevanju? Boš na tvoji točki še bolj razdolžen.

Skratka, obročni način odplačila ni NOBENO zavarovanje pred valutnimi tveganji. Ne se od Okapija učit o financah. Ker potem se hitro lahko zgodi tole...

Banke zaslužile, kratko pa potegnili kreditojemalci - kot vedno.

Bojo hmal v un FB grupi z zastavicami mahal pa se po prsih in ramenih treplajal kolk so spet sistem zjebal.

@Go-ahead
1. ali so Švicarji razpolagali z insajderskimi informacijami in glede na kasnejšo tiskovno konferenco ECB-ja, predhodno sprostili tečaj švicarja,

Centralne banke se pogovarjajo, je pa svicarska centralna banka avtonomna in niso naredili nic
spornega. Prvo gledajo na svoj interes. Razen, ce imas dokaz da je kaksen svicarski centralni bankir siril insiderske informacije pred objavo?

2.zakaj se tečaj EURA proti Švicarju sedaj po volitvah v Grčiji dviguje
Korelacija ne pomeni kavzalnosti... Svicar je zrasel za (zmisljujem si cifre) 20 posto, nato padel za 5 posto. To se interpretira kot 15 odstotni padec, ne pa rast. Skratka vzpostaviti se mora novo ravnotezje (ob nespremenjenu ravnanju svicarske centralne banke - kar spet ni zagarantirano).

3. - ali bo Evropa res odpisala del dolgov Grčije in kaj bo to pomenilo za EURO.
V vsakem primeru bo del oz. je ze bil del grskih dolgov odpisanih. Koliko velik del in na kaksen nacin - to je bistveno vprasanje.

4. ker imam možnost pooplačila kredita, kdaj menite da bo to najbolj primerno?
Se zavedas kaj sploh sprasujes? Za napovedovanje prihodnosti se gre k vedezevalki.
Vse kar lahko naredis je, da ocenis v katero smer se povprecje mnenja trga bolj moti. Ampak tudi tukaj je odvisno za kaksno casovno obdobje se sprasujes. Lahko recimo ocenis, da je na kratki rok (1 leto) svicar podcenjen, na daljsi rok (10 let) precenjen. Od 100 ljudi bos dobil VELIKO razlicnih mnenj. Morda celo 100 :D

5. KDAJ BO NAJUGODNEJŠI TRENUTEK ZA PLAČILO PREOSTANKA KREDITA (še 2 leti od 10-tih)?
Ne vem zakaj kricanje.,, Jaz bi pocakal da se tecaj evro in franka stabilizira (pocakal nekaj mesecev), nato pa konvertiral kredit. Ampak tudi tukaj je ogromno "če"-jev. Ce vmes pocepne recimo kitajska ekonomija (in s tem globalna).. je lahko frank safe-heaven itd., itd.
Skratka, napovedovanje prihodnosti...

"Bojo pa nazaj v franke pretvorili. Jaz ne vidim problema."

In bo spet banka zaslužila :)

Okapi je 27. jan 2015 ob 07:21 izjavil:

toplakd je 27. jan 2015 ob 07:02 izjavil:

Pozabil si na najbolj bistveno točko oz. predpostavko. Da imaš na razpolago samo 400EUR mesečno, oz. da je tvoja mesečna kreditna sposobnost maksimalno 400EUR.

Čisto nič nisem pozabil, ker to ni bila moja predpostavka. Moja predpostavka je, da si na začetku sposoben odplačati tudi višji obrok, kakršen pač pride pri odplačevanju glavnice v enakih deležih. Čisto nikjer ne piše, da vsi jemljejo najvišji možni kredit glede na njihovo dolgoročno sposobnost odplačevanja mesečnih obrokov. To je recimo ravno ena od stvari, ki te lahko hitro spravi v težave, ko enkrat nisi več zmožen mesečno plačevati toliko, kot si mislil na začetku, da boš lahko.

O.

Zdaj si pa izmil toplo vodo. Normalno, da bo več glavnice odplačal tisti, ki je sposoben plačevat večji mesečni obrok. Samo to nima veze s načinom odplačevanja. To, da ima eden denar da odplačuje višje mesečne obroke nima popolnoma nič z valutnimi tveganji, ampak preprosto s tem, da je sposoben odplačevat večji del glavnice na mesec.

Samo če lahko plačujeva enak mesečni obrok potem ti nikoli ne boš imel odplačane več glavnice. ŠE veče, odplačeval boš manj glavnice, razen če boš vsak mesec na banki težil, da morajo popravit izračun.

Ker namreč postavil si se na totalno idiotsko izhodišče, in z popolnoma zblojeno logiko izpeljal še večji idiotizem.

Trdiš namreč, da bo nekdo, ki lahko 2 leti odplačuje 1000€ na mesec, potem pa 8 let po 500€ imel v 5 letih odplačane več glavnice, kot nekdo ki plačuje ves čas samo 500€. Kar je seveda res, ampak potem ti potegneš iz tega ven najbolj idiotsko logiko in trdiš, da na to, da je odplačal več glavnice vpliva način izračuna obroka (even total payment vs. even principal payments).

Resnica za vse, ki smo končali osnovno šolo pa je da način izračuna obresti tukaj nima veze. Prvi si lahko preprosto privošči plačat višji obrok.

Dejstvo je, da je posameznik, ki jemlje kredit omejen z višino mesečnega obroka in kakorhitro imaš to omejitev z even principal payments NE moreš odplačevat kredita hitreje kot bi ga z even total payment).

shmandi je 27. jan 2015 ob 11:53 izjavil:

Čisto zastonj ravno ne. Nikakor pa mi ni v interesu, da bi še dodatno povečeval stroške kredita samo zato, da bi uboga banka še kaj zaslužila

Pa kdo te sili jemat kredite? Če ti ni všeč kakšne pogoje postavlja tvoj poslovni partner potem posla ne skleneš. Zakaj socialisti nočete razumet, da če skleneš pogodbo ne moreš kar rečt, da se ne greš več ko ti le ta ni več po godu?

ZaphodBB je 27. jan 2015 ob 11:56 izjavil:

če skleneš pogodbo ne moreš kar rečt, da se ne greš več ko ti le ta ni več po godu?

Komot lahko. Plačaš penale pa je problem rešen.

perci je 27. jan 2015 ob 07:13 izjavil:

OKapi:
Teb je v resnici čisto vseeno a plačuješ glavnico al obresti. Na začetku kredita si izvedel, koliko boš vse skupaj plačal, zdej a temu rečeš obresti, glavnica al pa kaj tretjega, je v bistvu nerelavantno. Ti odplačuješ delež od skupnega (vnaprej izračunanega) zneska.

Napisano ne drži. Skupni znesek, ki ga bom plačal, je odvisen od obrestnih mer (euribor + pribitek), pri čemer pa se euribor spreminja! Kar pomeni, da je dejanski skupni znesek, ki ga bom banki plačal, vnaprej nemogoče napovedati.

Dalje: če je količina plačanih obresti odvisna glede stanja euribor, potem velja, da bo zame ceneje, če bom obresti odplačeval v obdobju, ko je euribor nizek, glavnico pa v obdobju, ko euribor spet zraste. Vendar v resnici ne vem, kdaj v prihodnosti bo euribor nizek, kdaj pa visok! To pomeni, da bo moja odločitev v vsakem primeru špekulativne narave.

Pa poskusimo nekoliko špekulirati. EU se podaja v monetarno popuščanje, kar pomeni, da lahko nekaj let pričakujemo nizek euribor, po koncu QE pa - vsaj v teoriji - zvišanje obrestnih mer, s čimer centralna banka posesa naplavljeni denar nazaj vase. Če bi v tem trenutku najemal posojilo, bi se osebno torej odločil za shemo, po kateri bi najprej odplačal obresti in upal, da bom ob pričakovanem zvišanju euribor odplačeval že glavnico.

A. Smith je 27. jan 2015 ob 12:18 izjavil:

perci je 27. jan 2015 ob 07:13 izjavil:

OKapi:
Teb je v resnici čisto vseeno a plačuješ glavnico al obresti. Na začetku kredita si izvedel, koliko boš vse skupaj plačal, zdej a temu rečeš obresti, glavnica al pa kaj tretjega, je v bistvu nerelavantno. Ti odplačuješ delež od skupnega (vnaprej izračunanega) zneska.

Napisano ne drži. Skupni znesek, ki ga bom plačal, je odvisen od obrestnih mer (euribor + pribitek), pri čemer pa se euribor spreminja! Kar pomeni, da je dejanski skupni znesek, ki ga bom banki plačal, vnaprej nemogoče napovedati.

Dalje: če je količina plačanih obresti odvisna glede stanja euribor, potem velja, da bo zame ceneje, če bom obresti odplačeval v obdobju, ko je euribor nizek, glavnico pa v obdobju, ko euribor spet zraste. Vendar v resnici ne vem, kdaj v prihodnosti bo euribor nizek, kdaj pa visok! To pomeni, da bo moja odločitev v vsakem primeru špekulativne narave.

Pa poskusimo nekoliko špekulirati. EU se podaja v monetarno popuščanje, kar pomeni, da lahko nekaj let pričakujemo nizek euribor, po koncu QE pa - vsaj v teoriji - zvišanje obrestnih mer, s čimer centralna banka posesa naplavljeni denar nazaj vase. Če bi v tem trenutku najemal posojilo, bi se osebno torej odločil za shemo, po kateri bi najprej odplačal obresti in upal, da bom ob pričakovanem zvišanju euribor odplačeval že glavnico.

Če prav razumem se je Švica nekje leta 2008 podala v monetarno popuščanje, kar je pomenilo nizek Libor ali se motim?

Libor je vezan na 10 valut od katerih CHF še zdaleč ni največji

St235 je 27. jan 2015 ob 12:37 izjavil:

Kako točno boš najprej plačal obresti, če se pa obresti zaračunavajo postopoma ko nastajajo? Dajmo končno vsaj osnove kreditov dojet preden se oglašamo v temi. VEDNO posameznik plača najprej obresti za pretekli mesec potem pa del glavnice. Ne moreš pa plačat obresti za pet let v naprej in potem odplačevat glavnico.

A ne bi bilo še bolje najprej odplačat glavnico, pa bi polovico obresti sploh ne bi bilo? :)

St235 je 27. jan 2015 ob 12:37 izjavil:

Kako točno boš najprej plačal obresti, če se pa obresti zaračunavajo postopoma ko nastajajo? Dajmo končno vsaj osnove kreditov dojet preden se oglašamo v temi. VEDNO posameznik plača najprej obresti za pretekli mesec potem pa del glavnice. Ne moreš pa plačat obresti za pet let v naprej in potem odplačevat glavnico.

Ne, lahko to storiš. Obrestovanje je lahko dekurzivno ali anticipativno, stvar dogovora z banko. Preberi si drugo poglavje TUKAJ.

St235 je 27. jan 2015 ob 12:55 izjavil:

To že, samo ti pri tem pozabljaš, da ko je govora o stanovanjskih kreditih (in na splošno o srednjeročnih in dolgoročnih kreditih) je obdobje obračuna obresti en mesec. Tako ne glede na dekurzivno ali anticipativno ni bistvene razlike. To kar ti omenjaš bi pomenilo, da bi moralo bit obdobje obračuna obresti celotno trajanje kredita (torej za 10 let naprej). Kaj takšnega pa pomeni fiksno obrestno mero (ki verjemi, da jo bo banka postavila tako, da se zavaruje) ob enem izgubiš vsakršno fleksibilnost pri morebitnem hitrejšem poplačilu.

Pri tem ti pravzaprav ne oporekam.

Šlo je le za to, da prikažem, da obstaja razlika med različnim načinom odplačevanja kredita (obresti prej (+ fiksna mera) ali kasneje). In da ob normalni varianti z gibljivo obrestno mero skupni plačani znesek ni vnaprej predvidljiv.

shmandi je 27. jan 2015 ob 09:31 izjavil:

In spet se isto dogaja... V dobrem dnevu je frank izgubil več kot 5% v primerjavi z evrom. Takšna panika se je naredila namenoma, seveda so pomagali tudi mediji. In zdaj se bodo spet po glavi tepli tisti, ki so na vrat na nos odhiteli v banke spremenit svoje kredite v evre. Banke zaslužile, kratko pa potegnili kreditojemalci - kot vedno.

Kot da je take kdo silil. Niti vzeti kredit, niti konvertirati.

Aston_11 je 27. jan 2015 ob 13:25 izjavil:

shmandi je 27. jan 2015 ob 09:31 izjavil:

In spet se isto dogaja... V dobrem dnevu je frank izgubil več kot 5% v primerjavi z evrom. Takšna panika se je naredila namenoma, seveda so pomagali tudi mediji. In zdaj se bodo spet po glavi tepli tisti, ki so na vrat na nos odhiteli v banke spremenit svoje kredite v evre. Banke zaslužile, kratko pa potegnili kreditojemalci - kot vedno.

Kot da je take kdo silil. Niti vzeti kredit, niti konvertirati.

A sem rekel, da jih je kdo silil. Tako pač banke manipulirajo z ljudmi.
Seveda ne z vami v tej temi, ker imate dovolj denarja in noben ne rabi kredita. Če pa že pa točno veste kako ravnati v takšnih situacijah.
...žal pa niso vsi tako pametni in pač zaupajo nasvetom inštitucij...