» »

Zapravljene priložnosti

Zapravljene priložnosti

«
1
2

Johnny76 ::

Hja, situacija je taka - bližam se 30-im in malo so me začele preganjati zamujene oz. neizkoriščene priložnosti. Vsem nam je jasno, da je lahko biti pameten in preudaren za nazaj, težje pa je biti tak za naprej. Verjetno tale forum ni pravi za taka vprašanja, a mogoče pa se bo našel kdo v 30-ih in 40-ih z nekaj nasveti.

Za nazaj mi je precej žal, da sem se vpisal na strojno fakulteto, saj sedaj od tega nimam prav veliko. Številni moji sovrstniki so naredili "lažje" faxe, pa smo danes skoraj da na istem. Zavedle so me medijske propagande in še marsikaj drugega. Ta čas, ki sem ga preživel pred knjigami, bi lahko porabil precej drugače.
Žal mi je tudi za marsiaktero zamero, zaradi katere sem z določeno osebo izgubil stik. Sprva se je zdelo, da bo to le za nekaj časa, hitro je minilo nekaj let in kar naenkrat smo si bili čist tujci. Seveda ni le moja krivda, a vseeno bi bil lahko manj zamerljiv.
Punce so tu povsem svoja liga. O tem sploh ne bi....
Veliko časa sem mislil, da so leta 20 - 30 namenjena žuranju, druženju s prijatelji in šolanju. Vedno mi je bilo žal, da se nisem za kakšno leto odpravil na študij v tujino.

Kaj pa za naprej?

1. Opazujem številne sovrstnike, ki so se zaposlili in kar naenkrat postali veliko bolj odrasli. Če je nekdo še pred dvema letoma žural je sedaj njegova prioriteta služba. Pri tem ne mislim službe 7-15h, vendar pretirano delo, ki se podaljšuje kar proti večeru + vikend. Ti fanjte so "uspešni", imajo več denarja, a družabnega življenja praktično ni, vseskozi zanemarjajo prijatelje oz. jih niti nimajo več. Poleg tega se jim vseskozi nekaj mudi, nimajo časa, v druženju z njimi pa ni tiste sproščenosti, vse je vnaprej dodobra organizirano. Če imajo resno punco ali celo otroka/e, je vse skupaj še precej precej težje. Ali se to splača?
2. Nato so tu tisti drugi, ki so si po končani šoli (kakršnakoli je že bila) našli službo, ki ni bila prav zahtevna. Le ti pogosto menjajo službe, imajo manj denarja, a so precej sproščeni - služba je le nekaj obstranskega. Druženje z njimi je povsem enako, kot je bilo, čeprav včasih preveč ležerno. Prav tako se mi zdi vse skupaj malo "luzersko", a vendar v primerjavi s tistimi 1. v zgornjem odstavku se zdi, da imajo več od življenja.
3. Pod 3. sledijo sinkoti raznih privatnikov. O tem niti nebi, saj take možnosti sam nimam.

Kot sem že omenil sem vedno mislil nekako takole:
> 20-30 - 1. žuranje, 2. druženje s prijatelji in 3. šolanje
> 30-40 - 1. družina, 2. prijatelji, 3. služba
> 40-50 - 1. služba, 2. družina, 3. prijatelji
Za naprej niti ne vem....

Pri pisanju sem se morda malce preveč osredotočil le na službo, a v teh letih se zdi, da služba potegne za seboj vse ostalo. Več denarja imaš, bolj pomembno službo, drugače te ljudje gledajo. Niti ni važno, če si bil vsa leta do takrat bolj kot ne "luzer", z dobro službo se vse spremeni, pa niti ni pomembno kako si jo dobil.

Na kratko - kaj vam je žal, da niste storili v svojih 20-ih ali kasneje?

jype ::

Johnny76> Na kratko - kaj vam je žal, da niste storili v svojih 20-ih ali kasneje?

Vse, kar sem imel namen v življenju doseči (GPL, svoje softversko podjetje, smiseln nivo finančne varnosti), sem dosegel do svojega 30. leta - ampak žural pa nisem nikoli, mi enostavno ne potegne. Posledično tudi nisem nikoli uporabljal psihoaktivnih drog ali se kako drugače poskušal omamljati.

Namesto žuranja sem s partnerko okoli šest let potoval po svetu, načeloma predvsem po precej antiturističnih krajih, kjer sva si pogosto z domačini delila trdo delo.

Nikoli se nisem obremenjeval s starostjo, počel sem predvsem tisto, kar me je vsak hip najbolj veselilo.

Johnny76> Ali se to splača?

Na kakšnem nivoju bi rad vprašal to vprašanje? Trenutno vse kaže, da bo vesolje doseglo Heat death of the universe @ Wikipedia v nekaj nad 10^100 letih, tako da se na podlagi trenutno dosegljivih podatkov efektivno ne splača popolnoma nič, nikakor pa to ne pomeni, da morajo biti vsa človeška življenja dolgočasna in neprijetna. Dolgoročno planiranje življenja tako, da bo čim več časa prijetno, je zelo naporno
in skrajno materialistično početje, ampak ko je človek enkrat zares srečen in zadovoljen s svojim življenjem, ima bistveno več možnosti za intelektualno in duhovno bluzenje. Za nobeno stvar nikoli ni prepozno.

GGGGG ::

Služba (klasičen 8 urni job) je en največjih problemov sodobne družbe, ki s praktično 100% uspešnostjo lomi in podreja ljudi. Če že moraš predalčkati in načrtovati življenje po letih, vrži ven službo in vseh svojih planov, pa boš definitivno bolj zadovoljen.

Greghorian ::

Ah kaj ima smisel se sekirati za nazaj? Največji problem je v tebi, ker pasivno opazuješ druge in čakaš da se ti bo v življenju nekaj zgodilo. Nima smisla sedaj brati kaj je drugim žal, da se boš sam bolje počutil. Verjetno si želiš sprememb? Malo te samo "depra" daje, ker se počutiš da pri svojih letih nisi še nič kaj tekega dosegel in se hkrati počutiš osamljenega. Ampak na srečo si še mlad ;) Začni iskati službo, počni nekaj kar te veseli in najdi si žensko, bo življenje takoj veliko lepše in se ne boš obremenjeval s takimi malenkostmi, kot to kako te drugi gledajo če imaš dobro službo, avto.. No pa da ne bom offtopic. 25 let, žal mi je:
- da sem izgubil 2 leti življenja kot študent v podjetju, ki mi je še dolžno 2 plači
- da bom šele sedaj diplomiral
- žal mi je da nisem bolj sproščeno užival med študijem in sem bil bolj zapečkar
- da sva z bivšo predolgo vtrajala v zvezi
- da zadnje leto živim nazaj pri starših

Ubistvu nič takega, kar bi mi bilo posebno žal in recimo sem verjetno trenutno na podobnem kot ti, ampak imam optimizem za prihodnost.
Drugače pa nasvet, sama služba ti ne bo vsega spremenila pa če je še tako dobra, naj ti bo samo sredstvo da boš lahko živel, ne pozabi še zraven živeti življenja .

JH84 ::

lol, imam podoben problem z enakega področja in sem verjetno enako star.

2 diplome za solidno službo v orodjarni, s katero nisem preveč zadovoljen. Frendi so večinoma luzerji, katerih glavni cilj je zabava vsak petek in soboto zvečer. Pri teh letih se mi ne da več. Prosti čas porabim za trening in učenje. Vendar se težko osredotočim in vsaj 50% časa zapravim za brezzvezno brskanje po netu. Živim doma pri starših s katerimi se ok razumem. Punce nimam, si je ne želim. Popoldanskih obveznosti skoraj nobenih. Pa vseeno nisem srečen. Sploh ta rutina/sivina vsakdanjika me ubija. Apatija.

Najraje bi delal na kakšnem projektu s podobno mislečimi ljudmi, kjer bi lahko uresničeval svoj potencial in doprinos k projektu.

Aja, pa sploh ne vem zakaj sem vse tole napisal. Mogoče, da vidiš da nisi edini...

GGGGG ::

Pusti službo pa se loti tega projekta s podobno mislečimi ljudmi.

JH84 ::

heh, službo imam, nimam pa projekta in nimam ljudi...ko bi vse bilo tako enostavno...

MIHAc27 ::

Se strinjam. Brez veze se sekirat za nazaj. Jaz sem se, ker Faxa nisem nikoli naredil niti vpisal. No... evo kaka je trenutno situacija... bolje bit brez faxa kot pa z.

Za žuranje mi nikoli ni bilo, in to čisto nič ne pogrešam.

Žal mi je na primer, da sva se z ženo kar hitro odločila za družino. Prej sva potovala mnogo dlje (Grčija, Mehika) sedaj pa so destinacije dosti bližje. Ampak ne dvomim, da se tudi druge spet enkrat uresničijo, ko bodo otroci večji.

Ma sej malenkosti je drugače še veliko, ampak dokler nisi naredil v preteklosti kaj groznega (npr. povzročil hudo nesrečo, postal lopov,...) se da vse nadoknadit. Fax tudi mogoče kdaj pride prav. Nikoli ne veš.

Tudi iz slabe službe se mogoče da kaj koristnega pridobit. Izkušnje, veze,...

GGGGG ::

JH84 je izjavil:

heh, službo imam, nimam pa projekta in nimam ljudi...ko bi vse bilo tako enostavno...


Služba ti realno pobere več kot polovico razpoložljivih ur v dnevu, če gledaš povprečje za cel teden. Delaš običajno sicer samo 8 ur, ampak zapraviš še precej več časa za priprave, prevoz na delo in predvsem recovery od napornega delovnika.

Ni veliko ljudi, ki bi poleg takšnega vložka časa še kvalitetno nekaj ur na dan razmišljali o projektu. Po drugi strani lahko kvalitetno razmišljaš in načrtuješ ta svoj projekt 8, 10, 12 ur, takoj, ko pustiš službo in se posvetiš stvari, ki te resnično privlači. Če boš toliko časa vrgel v razmišljanje o projektu boš precej hitro našel ljudi in pravo pot za izvedbo.

Preden pustiš službo je sicer dobro poskrbeti, da imaš na zalogi nekaj denarja, za kakšnega pol leta življenja (če si pri starših to ni ravno bogatija) ali pa nek skill, ki ti omogoča osnovno preživetje z relativno majhnim vložkom časa.

theBill ::

Res mu daješ dobre napotke naj pusti službo in se posveti projektu, kot da bi vsak, če pa ne vsak pa vsaj vsak drugi projekt uspel, in pa seveda če projekt ne uspe ni problema, novo službo boš našel kot bi rekel keks. Realno pa 90%+ projektov ne uspe zaradi takšnih in drugačnih razlogov in avtor teme zna ostati finančno breme na grbi staršev.

Avtorju teme - kaj ti je sploh pomembno, kako te zaradi službe dojemajo drugi kot luzerja ali ne-luzerja, važno je kako ti dojemaš sebe in kako si zadovoljen v lastni koži, na to kaj si mislijo drugi o tebi tako ne moreš vplivat. No lahko se trudiš kot spužva brezhrbtenično ugajat vsem okoli sebe, ampak to nikamor ne pelje, folk pometa s tabo. Čimprej ti bo vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi, bolje bo.

Služba je zato, da ti da osnovo, finance, s katerimi počneš v življenju stvari, ki te veselijo, ne pa zato, da se identificiraš z njo. Nekaj v stilu angleške krilatice "live your life and forget your age", s poudarkom na live. Si pa ja menda več kot le služba, katero opravljaš. Zdej če te pa v življenju nič ne veseli, to je pa čisto druga težava.

Arctander ::

Obžalovati za nazaj nima smisla, saj preteklosti ne moreš spremeniti.

Pri sebi sicer opažam (sem nekaj čez 30), da imam čedalje manj mladostne zagnanosti, čeprav trideseta niso še nobena starost. Imam delo, ki me veseli, zaslužim nekaj malega nad slovenskim povprečjem (lahko bi več, ampak se ne znam tržiti), plus svoje stanovanje in vse kar sodi zraven. Ni bogatije, se pa da živeti in še kaj prihraniti.

Kar opažam je to, da se po 30. letu še bolj zmanjšajo možnosti za socialne stike, če odstopaš od "socialnega ISO standarda" (beri: si samski, brez želje po potomcih & non-mainstream) in živiš v manjšem mestu, kjer je dogajanje bolj ali manj omejeno na zaprte skupine. Sčasoma tako človek postaja čedalje bolj apatičen, njegov življenjski ritem pa se omeji na kuća - posao - kuća. Če si poleg tega še ziheraš (bolje vrabec v roki kot golob na strehi), prideš v nekem trenutku do ugotovitve, da je vse skupaj dolgočasno in se začneš ukvarjati z eksistencialnimi vprašanji.

Kaj narediti v takšnem primeru, če si introvertiran, morda celo rahlo asocialen in ne maraš tveganih odločitev ... sam se zaenkrat poskušam zaposliti s hobiji in športom. Sicer ne deluje vedno, ampak bolje kot nič.

jype ::

theBill> Res mu daješ dobre napotke naj pusti službo in se posveti projektu, kot da bi vsak, če pa ne vsak pa vsaj vsak drugi projekt uspel, in pa seveda če projekt ne uspe ni problema, novo službo boš našel kot bi rekel keks. Realno pa 90%+ projektov ne uspe zaradi takšnih in drugačnih razlogov in avtor teme zna ostati finančno breme na grbi staršev.

S takim ziheraštvom ne moremo imeti nobene gospodarske rasti. Seveda je treba tvegat in seveda da če projekt ne uspe ne bo tam kjer je bil na začetku, ampak bo imel za seboj bogato izkušnjo. Nehajte se že enkrat tako bat tega, da vam spodleti.

nodrim ::

Najbolje, da se odpraviš(te) na potovanje (brez slovensko govorečih vodičev in organiziranih skupin itd.) ... če se res nimaš kam dat ;)

GGGGG ::

Res mu daješ dobre napotke naj pusti službo in se posveti projektu, kot da bi vsak, če pa ne vsak pa vsaj vsak drugi projekt uspel, in pa seveda če projekt ne uspe ni problema, novo službo boš našel kot bi rekel keks. Realno pa 90%+ projektov ne uspe zaradi takšnih in drugačnih razlogov in avtor teme zna ostati finančno breme na grbi staršev.


Kako pa definiraš neuspeh projekta? 90%+ si si verjetno izmislil? Tukaj imaš nekaj podatkov na to temo: http://calleam.com/WTPF/?page_id=1445 Tukaj gre za velike projekte, ki so dejansko zelo kompleksni.

Glede na to, da so cilji takšnega osebnega projekta veliko bolj subjektivni, ni razloga, da ne bi uspel. Dovolj je že, da organiziraš skupino in z njo narediš nek izdelek. V taki situaciji si tudi malo resetiraš predstave o službi in slej ko prej dobiš skille, s katerimi brez večjih težav zaslužiš dovolj za preživetje, če je to potrebno.

theBill ::

Verjetno se nisva dobro razumela, ti imaš verjetno v mislih IT projetke, jaz pa vse nove ideje na vseh področjih (inovacije), ne le v IT.

Projekt treh, štirih ljudi ni enak velikim projektom, ki ima 15 mio. € zagonskega kapitala in precej maneverskega prostora za pokrivanje minusa, če zadeva ne steče že od začetka.

Če ni nekega lastnega zagonskega kapitala je zunanjega investitorja težko najti, v bistvu je še najlažje IT projektom, kjer vpleteni vlagajo le svoj čas in znanje, čim pa je tu kakšna izdelava nove otipljive stvari pa so tu izdelava prototipa, postavitev serijske proizvodnje, financiranje prve serije, spraviti proizvod na prodajna mesta, itd.

V bistvu še precej manjši delež novih idej/projektov uspe, tako da gre precej investitorjevega (še precej več pa lastnega, ker se ne dobi investitorjev in se rine z glavo čez zid) zagonskega kapitala v nič:

Mnogi startup podjetniki namreč razmišljajo prav o tovrstnem načinu pridobivanja potrebnih denarnih sredstev, kljub temu da na ta način uspe izredno majhen odstotek projektov/startupov.

Tvegani kapitalisti, kot je poudaril Zalar, namreč pregledajo le 10 odstotkov poslovnih načrtov, ki jih prejmejo na svojo mizo - velika večina jih investicijske priložnosti išče povsem drugje. Od omenjenih 10 odstotkov predlaganih projektov jih investicijo prejme zgolj 0,25 - 0,50 odstotka, od katerih pa je na koncu uspešnih le 20 odstotkov!


http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogo...

GGGGG ::

Ne govorim o IT projektih. Dal sem samo primer, ki pač obravnava velike IT projekte. V resnici imajo manjši projekti precej boljšo uspešnost. Sicer pa niti nima veze kakšnega projekta se lotiš. Za nekatere je to IT, za druge ustanovitev vrtičkarskega kluba, za tretje dobrodelna akcija. Važno je, da se čim prej znebiš redne zaposlitve in začneš delati zase.

Zagonskega kapitala za večino stvari, ki jih rad počneš ne rabiš. Tale odstavek, ki si ga prilepil se pa nanaša na projekte oz. boljše rečeno podjetja podprta s tveganim kapitalom.

m0LN4r ::

Meni je po eni strani žal, da sem se rodil v vukojebini, ter tam odraščal in bil posledično prikrajšan za marsikaj, ko pogledam sovrstnike podobnega intelekta iz malo bolj razvitih okoliščin z večjo ponudbo "znanja" in informacij.
To sem opazil šele zdaj, ko sem odrastel. Prej se mi sploh ni sanjalo kaj vse mi manjka in zamujam, ter kje bi lahko bil zdaj-sedaj.
Sem bil pač srečen fantič z vilami v rokah in priden v šoli.

Vedno sem si želel določene stvari, biti nekaj, nekdo, delati nekaj, ampak zaradi razdalje in stroškov je večina teh stvari vedno padla v vodo in ostale so le sanje.
Čisto vedno se je zataknilo pri stvareh, kot so denar, prevoz, čas, razdalja, pomanjkanje infrastrukture ipd.

Skromen, pošten in človek, ki rad pomaga zastonj, kot sem, si ne želim nič več, kot vsaj neko normalno plačilo za normalno delo in živeti v miru s svojo partnerko.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

anketar ::

nisi nč zamudu z odraščanjem v vukojebini, si saj bil v naravi ne pa na betonu vsak dan vdihavu smog itd

m0LN4r ::

Zato sem rekel, po eni strani.
Stem si pa trenutno nemoren pomagati nič v danih časih.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

flipflop ::

Nekdo ki živi v velemestu pa si misli da je zamudil ker ni bil kje bolj v miru v vukojebini.

theBill ::

GGGGG je izjavil:

Tale odstavek, ki si ga prilepil se pa nanaša na projekte oz. boljše rečeno podjetja podprta s tveganim kapitalom.

Procent podprtih z ne-tveganim kapitalom je potem še manjši, če še celo tvegan kapital podpre le 0,50 % vseh idej.

V končni fazi niti ni pomembno, s čim so podprta, poanta je, da je od podprtih uspešnih le 20%. Veliko preveč romantična predstava je, da boš pa sedaj dobil neko idejo, malo prčkal in bo kar iz prve uspelo.


To calculate the success rate of traditional innovation processes, the researcher averaged the success rates cited in 12 sources, including the Harvard Business Review, the consulting firm Frost & Sullivan, the professional services firm PricewaterhouseCoopers, the Product Development Management Assciation (PDMA) and the Corporate Strategy Board. The average innovation success rate across all 12 sources was calculated at 17 percent.

Kako definirati neuspeh? Zelo enostavno, če je pod črto glede vloženih in ven dobljenih sredstev (denarja, časa,...) minus. Saj še vedno govorimo o služenju denarja? Razna dobrodelna društva/akcije so pač stvar za popoldne.


V taki situaciji si tudi malo resetiraš predstave o službi in slej ko prej dobiš skille, s katerimi brez večjih težav zaslužiš dovolj za preživetje, če je to potrebno.


Aha, in ti skilli so? Me res zanima, glede na to, da ne rabiš službe in samo z njimi zaslužiš dovolj za preživetje, tudi če gre projekt rakom žvižgat.

Res ne vem, kdo take piše, kakšni "grafični oblikovalci", katerih postov je polno za sestavo računalnika, ki sredi 30ih še vedno živijo doma in jim je edina finančna skrb kako si kupiti boljšo grafično ali nov telefon, pa da imajo za kavo v žepu. Me prav zanima kako bi pustili službo in se podali v takole avanturo "razmišljanja o projektu" enkrat, ko človeku za vratom visi kredit/najemnina, stroški in ostale položnice.

m0LN4r ::

O katerem slovenskem velemestu betona je tu govora?

flipflop je izjavil:

Nekdo ki živi v velemestu pa si misli da je zamudil ker ni bil kje bolj v miru v vukojebini.

Pa predlagam, da poskusi kako je to, ko nimaš nobenih sovrstnikov, knjižnic, zdravstvenega doma, zobozdravnika v bližini, komunikacije in osnovne infrastrukture na voljo leta 2000, ko hodiš že proti koncu OŠ.
Višek dogodka v OŠ pa je narodni ples v vaškem domu pred babicami in dedeki.
Pa cela slovenija se dela bedake iz nas. Še vedno.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

GGGGG ::

Procent podprtih z ne-tveganim kapitalom je potem še manjši, če še celo tvegan kapital podpre le 0,50 % vseh idej.


Nope. Tvegani kapital podpira podjetja, ki imajo majhne možnosti za velik uspeh. Torej, če rata, rata na veliko. Že po definiciji je odstotek uspešnih podjetji podprtih z VC manjši.

Kako definirati neuspeh? Zelo enostavno, če je pod črto glede vloženih in ven dobljenih sredstev (denarja, časa,...) minus. Saj še vedno govorimo o služenju denarja? Razna dobrodelna društva/akcije so pač stvar za popoldne.


Jaz ne govorim o služenju denarja. Pravim, da bi morali ljudje delati tisto, kar jih veseli. Če je posledica služenje denarja tudi prav, ni pa to primarni cilj.

Jaz pravim, da je služba za popoldne. Razen, če ti služba sovpada s tem kar te veseli. Se tudi dogaja, ampak precej redko.

Res ne vem, kdo take piše, kakšni "grafični oblikovalci", katerih postov je polno za sestavo računalnika, ki sredi 30ih še vedno živijo doma in jim je edina finančna skrb kako si kupiti boljšo grafično ali nov telefon, pa da imajo za kavo v žepu. Me prav zanima kako bi pustili službo in se podali v takole avanturo "razmišljanja o projektu" enkrat, ko človeku za vratom visi kredit/najemnina, stroški in ostale položnice.


To je težji del, ja. Optimizirati je treba stroške, da lahko preživiš tistih nekaj mesecev. Ampak končni rezultat bo definitivno veliko bolj pozitiven kot 40 zapravljenih let v službi.

Na svetu so precej hujše stvari kot "revščina". Napisano v narekovajih, ker je pri nas relativno malo prave revščine.

Okapi ::

m0LN4r je izjavil:

Vedno sem si želel določene stvari, biti nekaj, nekdo, delati nekaj, ampak zaradi razdalje in stroškov je večina teh stvari vedno padla v vodo in ostale so le sanje.
Čisto vedno se je zataknilo pri stvareh, kot so denar, prevoz, čas, razdalja, pomanjkanje infrastrukture ipd.
Ljudje se delijo na tiste, ki jamrajo, kakšna "krivica" se jim dogaja, in na tiste, ki kaj naredijo, da to krivico (kakršnakoli že je - in vsakomur se je kakšna zgodila) popravijo.

Tistim, ki samo jamrajo, se vedno kje "zatakne" - pri denarju, prevozu, času ...

O.

Vitez ::

m0LN4r je izjavil:

O
Pa predlagam, da poskusi kako je to, ko nimaš nobenih sovrstnikov, knjižnic, zdravstvenega doma, zobozdravnika v bližini, komunikacije in osnovne infrastrukture na voljo leta 2000, ko hodiš že proti koncu OŠ.
Višek dogodka v OŠ pa je narodni ples v vaškem domu pred babicami in dedeki.
Pa cela slovenija se dela bedake iz nas. Še vedno.


Potem si pri 15 dobil idealno šanso, da se resocializiraš. Šolanje v drugem kraju, novo okolje, dijaški dom..

Moj prijatelj je izšel iz podobnega okolja kot ti, težka vukojebina v prekmurju. Ampak 18 let življenja v mestu ( od začetka srednje šole ) ga je resocializiralo, mu razširilo obzorja, dalo znanje, samozavest, danes je zelo uspešen človek.

m0LN4r ::

Bo kr brez narekovajev veš?
Če ni doma penez in interesa, podpore staršev, maš 10-14let, nimaš se skom pogovarjat o tem in nimaš pojma kaj je na drugi strani reke, enostavno ni muzike pa se lahko raztrgaš.

Poskusil sem marsikaj in kaj sem zdaj dobil zato? Nič.
Še kot 15 let star sem se vozil 50km v obe smeri v šolo, da bi prišparal in jedel za malico bageto pa liter mleka od jutra do večera, da sem si lahko kupil nekaj, kar so že vsi imeli. Pa da nebo pomote, smo meli hrane dovolj v hlevu. Samo jim je po šoli trebalo tudi dat kaj za jest.

Nisem pa Čak Noris, kot eni mislite in da je ta podvig enostaven, kot srat, ko maš drisko.

BTW, nisem jamral, samo sem povedal česa mi je žal.
Žal mi je da nisem dobil dovolj informacij, pravi čas, ko sem bil še najbolj lačen po njih.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Greghorian ::

Pomojem skoraj vsak z leti pride enkrat v eksistenčno krizo ampak nikoli ni prepozno, da vsaj poskusiš kaj spremeniti v življenju. Če je problem delo in to da se počutiš prestarega za naučiti kaj novega, vsepovsod so priložnosti za delo, ki ga velikokrat prej dobiš kot z nwm kakšno diplomo, recimo imaš dosti del ki se jih priučiš v nekaj mesecih in s katerimi lahko lagodno preživiš (inštalerji, poštarji, polaganje ploščic itd).

Resno ko pridejo take misli, pojdi na sprehod, laufat, karkoli in raje usmeri misli v to kaj boš naredil jutri da boš spremenil življenje. Predvidevam da imate kmetijo in da starši računajo nate, žal boš moral gledati nase, če te takšno življenje ne veseli. Se oproščam, če sem falil.

Velikokrat je glavni problem osamljenost, razmisli kaj te sploh veseli početi v prostem času in poglej za kakšnim klubom, krožkom, pa tudi če se je potrebno peljati 30 km stran.

Ne mislim nič slabega, življenje je včasih res zajebano, niso vsi pod srečno zvezdo rojeni, samo bolje da ti "čimprej dopizdi", kot da si na istem, ko bo res pozno za karkoli. Zdaj ti je žal, kar si zamudil zaradi okoliščin, razmisli pa česa ti bo čez 10 let žal in naredi zdaj ;)

PrihajaNodi ::

oprosti, ampak imas veliko in se enkrat poudarjam veliko sreco da si inzinir strojnistva!

vostok_1 ::

Da si inženir strojništva definitivno jemlji kot srečo, ker tudi če niso v slo izjemno plačani, so lahko sprejeti na marsikatero delovno mesto..če pač drugih referenc nimaš.


Ampak sreča je definitivno pomemben faktor. Zlahka primerjam več ljudi, ki se trudijo. Enim enostavno pride prava priložnost pravi čas in jo zgrabijo. Drugi bi jo tudi, ampak je žal prepozno ali sploh ni prišla. Itak. Vstrajanje vedno pomaga, sam spet ni tko črno belo. Nenazadnje te lahko zdravje zajebe.

Jasno pa je recimo, da Slovenija ni okolje kjer bi se priložnosti prosto sprehajale. Za to treba it v kako drugo državo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

PrihajaNodi ::

Tako kot je napisal Vostok1. Vsi tisti ki imajo ekonomske, pravne, xzy menedzerske fakse in podobne hibride odpadejo v tujini kaj sele slo. V medicini je podobno sranje, ni specializacije ni joba ni izkusenj in si star 35 in v analih socialnega dna. Ti imas sanse v tujini pravnik jih nima. Pa ni lahek faks.

srecno

l.p. Nodi

srecno

l.p. Nodi

Zgodovina sprememb…

BigD ::

Starost je težka stvar po 30 vidiš tako kot je prej nekdo omenil da nimaš več toliko te življenske energije..pa čeprav telovadiš in živiš bolj zdravo.

Najhuje je ko veš da je nekaj v tebi kar bi izrazil vendar ne veš kaj...

Mislim da vsakič ko vidim te besede me zabode v srce

Invictus ::

BigD je izjavil:

Starost je težka stvar po 30 vidiš tako kot je prej nekdo omenil da nimaš več toliko te življenske energije..pa čeprav telovadiš in živiš bolj zdravo.

Meni je nič ne manjka.

Seveda pa ne vem kaj se bo zgodilo z generacijo, ki študira do 30tega leta in še dlje, če pa nimajo potem več energije za delo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

BigD> Starost je težka stvar po 30 vidiš tako kot je prej nekdo omenil da nimaš več toliko te življenske energije..pa čeprav telovadiš in živiš bolj zdravo.

Jaz nisem opazil, da bi se kaj bistveno spremenilo. Baje po štiridesetem opaziš, da se začnejo rane počasneje celiti, ampak starčke, ki jim popolnoma nič ne manjka, torej niti "življenske energije" niti "joie de vivre", vsak dan srečujem.

Personanonim ::

Kdor se oklepa česarkoli bo v življenju našel le trpljenje.
Kdor se sprosti in sprejme spremembo kot edino konstanto življenja ,bo vedno znova našel sveže "vrelce mladosti".
Opusti nezrele,infantilne ideje o tem kaj je uspešno življenje,ne zapadaj v bolestno primerjanje z drugimi.Ne "kupuj" tujih idej o tem kako "moraš" živeti.Išči nove,svoje "neprehojene" poti.
Poraz je naraven del življenja.Zmaga in poraz sta nepomebna, postranska faktorja.Pomeben je boj,tvoj "last stand".Dokler si živ zgodbe ni konec.

Vsak potuje po svoji poti v smrt.Nesmiselno je govoriti o "boljšem" ali "slabšem" življenju s stališča "večnosti","neskončnosti vesolja" v primerjavi z neznatno majhnostjo enega ,vse prekratkega človeškega življenja.
Relax and enjoy the glorious ride that is life.And most of all ,learn to laugh at yourself.
Osebno dno je dobra iztočnica za rast modrosti.Pot iz dna te bogati.

..al neki...internet in lokalna knjižnica je polna teh udarnih parol in floskul za bodrenje duha.Malo pogooglaj,sposodi si kako knjigo...

Samopomilovanje kot taktika preživetja je pogojno efektivno prvih "petnajst minut".Potlej se je potrebno malo podvizat ,da te ne zagrne tema brezupa in v končni fazi propad.
Man up.Walk it off.Do what humans do very effectively;adapt and survive ect8-)

Imaš streho nad glavo.Ne stradaš kruha.Nisi sredi vojnega žarišča ali izbruha ebole.30 let je še vedno prva polovica življenja.Kaj se pritožuješ.Si med srečneži tega planeta:P
"The internet - like a training camp for never amounting to anything."

oglaf.com

Vitez ::

PrihajaNodi je izjavil:

V medicini je podobno sranje, ni specializacije ni joba ni izkusenj in si star 35 in v analih socialnega dna.


Ne vem o čem pišeš, vsak zdravnik, ki ga poznam, ima službo. Ne poznam nikogar, ki je končal medicino in je na borzi.

GTX970 ::

Kot kaže ne poznaš vseh 5000 zdravnikov.

2011 - 40
http://www.zurnal24.si/zdravniki-cakajo...

2013 - 360
http://www.delo.si/novice/slovenija/kon...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: GTX970 ()

GGGGG ::

Kot ponavadi piše bedarije, ki nimajo veze z realnostjo.

Vitez ::

GTX970 je izjavil:

Kot kaže ne poznaš vseh 5000 zdravnikov.

2011 - 40
http://www.zurnal24.si/zdravniki-cakajo...

2013 - 360
http://www.delo.si/novice/slovenija/kon...


Ja če pa hočejo vsi v LJ delat.

Zdravnik lahko gre tudi v tujino. Ni izgovora.

111111111111 ::

Vitez je izjavil:

PrihajaNodi je izjavil:

V medicini je podobno sranje, ni specializacije ni joba ni izkusenj in si star 35 in v analih socialnega dna.


Ne vem o čem pišeš, vsak zdravnik, ki ga poznam, ima službo. Ne poznam nikogar, ki je končal medicino in je na borzi.


Uau, kakšen dokaz, ker ti ne poznaš nobenega budista, verjetno sploh ne obstajajo.

Kar se pa teme tiče. Nikoli ni prepozno.

Vitez ::

Tudi ta, da pravnik ne dobi dela v tujinij, je bosa. Kako pa pol tolk pravnikov naših dela v Bruslju?

V bistvu za nikogar, ki je mlad in zdrav, ni izgovora. Če ima neuporabno izobrazbo, se pač mora prekvalificirati.

m0LN4r ::

Šolaš se 3+2 za eno stvar in ker ne dobiš služne, ker bi moral imeti še 5 let izkušenj, da odpreš s.p in te izkušnje ne dobiš greš
spet se šolat 3+2 in spet si star 30let in nimaš ne izkušenj in ne prakse.
Če pa nimaš vez in znanja tujega jezika, niti jezika stroke si pa še tolko na slabšem.

Ja taka je realnost, srednja kmetijska + veze = hodiš malo na sestanke in si čez nekaj časa v parlamentu ali na kakem drugem finem poožaju.
Vir: oseba je hodla z mano v OŠ.
Magisterij: DA / NE
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Vitez ::

m0LN4r je izjavil:

Šolaš se 3+2 za eno stvar in ker ne dobiš služne, ker bi moral imeti še 5 let izkušenj, da odpreš s.p in te izkušnje ne dobiš greš
spet se šolat 3+2 in spet si star 30let in nimaš ne izkušenj in ne prakse.


Ah ne, razne nacionalne poklicne kvalifikacije so dostopne precej hitreje. In prekvalifikacija za kuharja recimo tudi zagotovo ne traja 5 let.

dukedl ::

je tudi meni priletela zadnje časse misel za podobno temo..zato ker se bliža konec leta? :)

mal za res, mal za hec http://citymagazine.si/clanek/najbolj-p... (stvari kr držijo) ;)
lp dukedl

svinja ::

jype je izjavil:

Johnny76> Na kratko - kaj vam je žal, da niste storili v svojih 20-ih ali kasneje?

Vse, kar sem imel namen v življenju doseči (GPL, svoje softversko podjetje, smiseln nivo finančne varnosti), sem dosegel do svojega 30. leta - ampak žural pa nisem nikoli, mi enostavno ne potegne. Posledično tudi nisem nikoli uporabljal psihoaktivnih drog ali se kako drugače poskušal omamljati.

Namesto žuranja sem s partnerko okoli šest let potoval po svetu, načeloma predvsem po precej antiturističnih krajih, kjer sva si pogosto z domačini delila trdo delo.

Nikoli se nisem obremenjeval s starostjo, počel sem predvsem tisto, kar me je vsak hip najbolj veselilo.

Johnny76> Ali se to splača?

Na kakšnem nivoju bi rad vprašal to vprašanje? Trenutno vse kaže, da bo vesolje doseglo Heat death of the universe @ Wikipedia v nekaj nad 10^100 letih, tako da se na podlagi trenutno dosegljivih podatkov efektivno ne splača popolnoma nič, nikakor pa to ne pomeni, da morajo biti vsa človeška življenja dolgočasna in neprijetna. Dolgoročno planiranje življenja tako, da bo čim več časa prijetno, je zelo naporno
in skrajno materialistično početje, ampak ko je človek enkrat zares srečen in zadovoljen s svojim življenjem, ima bistveno več možnosti za intelektualno in duhovno bluzenje. Za nobeno stvar nikoli ni prepozno.


Oprosti, ali si ti avtist? Čisto resno mislim. Škoda, da ni bil tvoj namen do 30-ga leta postati še
dostojno, empatično, prijazno človeško bitje. Očitno ima OP težave, ti pa mu odgovoriš z nekim napol-avtističnim bluzenjem, ki ni pridodalo niti pikice k debati, kaj šele OP-ju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: svinja ()

BigD ::

jype je izjavil:

BigD> Starost je težka stvar po 30 vidiš tako kot je prej nekdo omenil da nimaš več toliko te življenske energije..pa čeprav telovadiš in živiš bolj zdravo.

Jaz nisem opazil, da bi se kaj bistveno spremenilo. Baje po štiridesetem opaziš, da se začnejo rane počasneje celiti, ampak starčke, ki jim popolnoma nič ne manjka, torej niti "življenske energije" niti "joie de vivre", vsak dan srečujem.


To je zato ker pač ne delaš stvari na polno...

Če bi recimo igral basket in bi lahko zabijal in bi opazil kako te kolena bolijo veliko prej ali pa rabiš več časa za regeneracijo bi videl ta pojav.
Ni več isto, seveda imam dosti energije vsak dan kolesarim samo to ni isto.
Atletska performansa je prvo kar gre zato ne vidiš dosti atletov po 30 da tolčejo rekorde.
Bela mišična vlakna prvo gredo, statična moč se do 40+ povečuje, vzdržljivost na bajku nekako še gre, samo če si resen glede športa in ne tolovadiš samo kot rekreativec opaziš da rabiš več časa za regenarcijo, seveda pa to ne pomeni da si fuč in da je tvoja življenska baterija ne dela.
Opaziš pa pojva kiga prej nisi...

jype ::

BigD> To je zato ker pač ne delaš stvari na polno...

Ja, res se ukvarjam v glavnem z vzdržljivostnimi športi.

BigD> Atletska performansa je prvo kar gre zato ne vidiš dosti atletov po 30 da tolčejo rekorde.

Svetovni rekorderji v nekaterih športih niso nikoli mlajši od 30.

Damiani ::

Johnny76,
ne glej nazaj kot zapravljene priložnosti. Glej na vsako pretečeno stvar s pozitivno mislijo. Iz "slabih" izkušenj vzemi ven najboljše. Kaj si se v tem naučil, koga si spoznal, kaj si preživel. Vse to te je izoblikovalo in slabi trenutki so te okrepili. Niso problem napačne odločitve, ker jih ni. Problem je v ne odločitvi in nadaljevanju agonij.
Končaj s predalčkanjem po letih, ker je to največji nesmisel. Vsak je svoje sreče kovač, ne glede na leta,...
Ne glej na ljudi ki so po cele dneve v službi in uničujejo sebe in svojo družino. Denar ni tako pomemben, pomembna je tvoja sreča in sreča tvojih bližnjih. Večino dobrin je le navidezno kupovanje sreče. Poišči si službo, delo, v katero boš zjutraj brez problema šel, se v njej veliko naučil in izpopolnjeval svoje življenje. Pri tem se ne primerjaj z ostalimi, temveč poišči kaj želiš ti.

jype ::

swene> Očitno ima OP težave, ti pa mu odgovoriš z nekim napol-avtističnim bluzenjem, ki ni pridodalo niti pikice k debati, kaj šele OP-ju.

Vprašal je, če kaj obžalujem. Povedal sem, zakaj ničesar. Mogoče bo kdo prebral in zato ne bo stran metal najdragocenejših let svojega življenja za popivanje na dolgočasnih žurkah, tako kot OP.

M-XXXX ::

jype je izjavil:

swene> Očitno ima OP težave, ti pa mu odgovoriš z nekim napol-avtističnim bluzenjem, ki ni pridodalo niti pikice k debati, kaj šele OP-ju.

Vprašal je, če kaj obžalujem. Povedal sem, zakaj ničesar. Mogoče bo kdo prebral in zato ne bo stran metal najdragocenejših let svojega življenja za popivanje na dolgočasnih žurkah, tako kot OP.

...sem dosegel do svojega 30. leta - ampak žural pa nisem nikoli, mi enostavno ne potegne....

Does not compute. Nekaj kar nisi nikoli delal veš, da je dolgočasno?

jype ::

M-XXXX> Does not compute. Nekaj kar nisi nikoli delal veš, da je dolgočasno?

Yup.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Delam v IT stroki in jo imam poln kufer (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16932789 (21367) m0LN4r

Poslanci dekriminalizirali prostitucijo (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža
22425404 (18961) bluefish

Kako se pripravit na razgovor za službo?

Oddelek: Loža
4711142 (9305) Gandalfar

Več podobnih tem