The Wall Street Journal - Ameriški milijarder in poslovnež Elon Musk, ki ga poznamo kot ustanovitelja SpaceX in soustanovitelja PayPala, Tesla Motors in Zip2, se podaja na novo tehnološko področje. Celemu svetu želi zagotoviti dostop do interneta, za kar bi potreboval 700 satelitov in več kot milijardo dolarjev. Glavni problem bo prvo.
Musk je znan po tem, da mu tehnološki projekti uspejo. SpaceX in Tesla Motors sta daleč največja uspeha, PayPal, ki sicer ni čisto njegov, pa prav nič ne zaostaja. Zato velja vzeti Muskove napovedi resno. Sodelovati kani z nekdanjim googlovcem in ustanoviteljem O3b Gregom Wylerjem, ki je ustanovitelj podjetja WorldVu Satellites. Pogovarjata se o 700 satelitih, ki bi tehtali dobrih 100 kilogramov, kar je približno polovico manj od trenutnih komercialnih komunikacijskih satelitov. Njihovo število bi bilo s tem približno desetkrat večje od Iridiuma, ki ga sestavlja 72 operativnih satelitov, ki nudijo pokritost za telefonske in tekstovne komunikacije.
Wyler in Musk se pogovarjata s Florido in Coloradom glede lokacije tovarne za proizvodnjo satelitov, kar bo eden izmed prvih korakov v projektu, če bo ta dejansko stekel. Izstrelitev bo bržkone opravilo kar podjetje SpaceX, bistveno večji problem pa bosta birokracija in usklajevanje. Pomemben dejavnik bo tudi cena, saj trenutni komunikacijski sateliti stanejo nekaj milijonov dolarjev; Musk in Wyler želita ceno zbiti pod milijon dolarjev, da bi bil projekt dostopnejši.
Satelitski internet bi bil namreč najuporabnejši prav v revnejših delih sveta, saj ima razviti dostop že dobre ožičene povezave. Te so v vseh pogledih superiorne, ker so hitrejše, cenejše in imajo manjšo zakasnitev, a je njihovo postavljanje drago. Musk in Wyler bosta morala zato najti res poceni alternativo.
Vedno se omenja neke take zneske, ki so naravnost drobiž za te velike fante. Najbrž že poker miza, kjer sedi Musk s parimi kolegi, lahko brez težav "donira" tak znesek pa da se nikomu nič ne pozna, a se vedno omenja kot da je to izjemno velik zalogaj, dejansko pa niti ni omembe vreden.
Vedno se omenja neke take zneske, ki so naravnost drobiž za te velike fante. Najbrž že poker miza, kjer sedi Musk s parimi kolegi, lahko brez težav "donira" tak znesek pa da se nikomu nič ne pozna, a se vedno omenja kot da je to izjemno velik zalogaj, dejansko pa niti ni omembe vreden.
Je velik zalogaj, ker bo potrebno narediti še veliko, da bodo naredili in izstrelili 700 satelitov za milijardo.
Decembra bodo probali pristati s prvo stopnjo na barko v atlanstkem oceanu. Tako, da v 1 letu bodo že spedenali pristajanje prve stopnje. Kdaj pa bodo sateliti pripravljeni je pa drugo vprašanje.
Vedno se omenja neke take zneske, ki so naravnost drobiž za te velike fante. Najbrž že poker miza, kjer sedi Musk s parimi kolegi, lahko brez težav "donira" tak znesek pa da se nikomu nič ne pozna, a se vedno omenja kot da je to izjemno velik zalogaj, dejansko pa niti ni omembe vreden.
To ena obskurna evropska državica vsako leto zapravi za plačevanje obresti, nasedle projekte itd... Sitnica. (en tank stane toliko? Ali taboljše vojaško letalo?)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Če ne mislijo teh 700 satelitov izstreljevat s fračami, ne vem kako se jim bo to splačalo v naslednjih 100 letih.
izstreljevali jih bodo z raketami, po možnosti večkrat uporabljivimi, in več sateliti na raketo. na tako raketo gre recimo več deset manjših satelitov. pa tudi če se pogovarjamo o 700 satelitih in tako majhnih cenah, to verjetno niso velike zadeve.
Elon Musk ?@elonmusk 13 hrs13 hours ago SpaceX is still in the early stages of developing advanced micro-satellites operating in large formations. Announcement in 2 to 3 months.
se mi je kar zdelo, da bo nekaj takega. 5x manjša cena izstrelitev za kupca ne pomeni 5x manjše cene, ker mora upoštevati še satelit, ki je lahko precej drag. če se pa v spacex spravijo v proizvodnjo satelitov, pa lahko dejansko pokrijejo celoten trg.
Hm, a se da kje videti izracun radio link budgeta (decibeli, ne dolarji)?
Ker meni se zdi malo bosa, da bi s 100kg sateliti zagotavljal broadband (kaj to danes pomeni? >10Mb/s?) velikemu stevilu uporabnikov.
N.pr. 700 satov sigurno ne bodo guzvali v geostacionarno orbito, torej bodo "leteci", in bo uporabnik moral imeti neusmerjeno anteno, ali pa z usmerjeno slediti satelitu. Na spodnjih bandih (pod 3GHz) je ze huda gneca, na visjih pa imajo neusmerjene antene hudo majhno efektivno povrsino, tiste z uporabno efektivno povrsino pa so hudo ozke...
Od oka bi rekel, da za 1MB/s pod 10W na uporabnika na satelitu ne bo slo, pri 100kg za vse skupaj (soncne celice, baterije, oddajnik, attitude control...) pa kaj dostikrat po 10W tudi ne bo slo...
Ne bodo geostacionarni, ker bi prisla po dva na stopinjo - recimo na 12GHz bi potem uporabniki rabili 6m sklede, da bi locili med njimi :-)
Od oka: povrsina zemlje je 2E15 m2, torej na vsakega od 700 satov pride 2.9E12 m2. Recimo, da ima uporabnik anteno 0.1m2 (30x30cm, ze precej usmerjeno tudi na L bandu). Izguba na zvezi je torej 135dB. REcimo, da ima uporabnik sistemski sum 100K, to je -179dbm/Hz, v recimo 1MHz bw -119 dBm. Za kako malo hujso modulacijo recimo rabi 20dB S/N, torej -99dBm. Ce temu dodamo tistih 135, dobimo 36dBm, to je 4W.
Recimo da imas na 100kg ticu 1kW bus power, izkoristek oddajnika pa 30%, torej lahko servisiras 300/4=75 uproabnikov (zelo optimisticno gledano)
tale satelitski internet bo imo vedno ostala domena res največjih vukojebin, drugod je pač ceneje speljat kable, pa če je kak hrib okoli, postaviš gor antene in ti nese 15+ km daleč, kot imamo pri nas na krimu in še na nekaj drugih hribih.
Najbrz ciljajo na bazno postajo, ki se pogovarja s tem satelitom, naprej pa wifi. Torej imas lahko precej vecjo antenco za komunikacijo, en wifi ruter je pa tudi drobiz napram satelitskemu sprejemniku.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
