TTIP in CETA

kow je 28. apr 2016 ob 07:09 izjavil:

loucast je 27. apr 2016 ob 15:09 izjavil:

Good for you. Sam v tem vidim marginalne prednosti in hkrati veliko slabosti.

Potem pa naj nekdo razlozi te slabosti.

Pomoje bo lažje, če sam poveš kaj ti vidiš v odebeljenih stavkih kot prednost.

http://ttip-leaks.org/

Darkjaar je 2. maj 2016 ob 17:43 izjavil:

They reflect each side's negotiating position, nothing else. And it shouldn't come as a surprise that there are areas where the EU and the US have different views. As I pointed out on this blog last week - there are areas in the TTIP negotiations where we have come a long way, but in others we are simply not in agreement.

Ta "nothing else" je ta, da ko diffaš ta "negotiating position" z "outcomom", vidiš kok so stisnl prpo in tudi kok so mel že na začetk stisnjeno prpo (eni in drugi).
In to nikakor ni "nothing else", motherfucker.

MisterR je 27. apr 2016 ob 15:25 izjavil:

Zakaj sploh skrivajo TTIP?

Noben sporazum, ki poteka v tajnosti ne more biti dober za ljudi.
Svoje mučke bi radi sprejeli "na tiho".

Zadnji čas da izstopimo iz EU.

Ker se niso zmanjsevale pravice delavcev tako kot v primeru ttip, kjer zeli usa svoje nizke standarde vsiliti EUju

Pa ker ne maram korporacij

Ker smo bili tam močnejša stran. Ni bilo nemogočih stališč. Manjši volumen.
Je pa res, da bi morali biti nekateri produkti iz različnih držav močno obdavčeni. Tam, kjer delajo otroci, svinjajo okolje, ,....

>Morda zato, ker za ta sporazum imamo konkretne približke učinkov sprejetja tega sporazuma in kažejo minimalno povečanje rasti na EU gospodarstvo, kaj šele za slovensko gospodarstvo.



>Pa v osnovi sploh ne nasprotujem FTA, ampak TTIP je vse prej kot to. ISDS, mešetarjenje s standardi (ki še niso dorečeni), "poenotenje" pravic intelektualne lastnine ipd...

ISDS je tudi v sporazumu z Vietnamom. ISDS bo najverjetneje v sporazumu z Japonsko in Indijo. EU naj bi podpisala skupno okoli 1.400 sporazumov, ki vsebujejo ISDS. Ti ISDS očitno niso problematični...

>Zakaj bi tvegal s takim sporazumom, katerega pogajanj sploh ne moreš spremljati? Sprejemalo se ga bo pa vrat na nos, brez vključitve širše družbene sfere v pogovore ipd

Sporazuma z Vietnamom tudi nisi mogel spremljati. Pravtako ne moreš spremljati pogajanj z Indijo in Japonsko recimo. Ampak znova, to očitno ni problematično...

TTIP in ISDS prinašata konec Evrope, kot jo poznamo!

https://piratskastranka.si/ttip-in-isds...


Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja. Vendar pa je kmalu zatem Philipp Morris, največji proizvajalec cigaret, vložil tožbo na arbitražnem sodišču, v kateri je od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.

Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa je Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za kar milijardo dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.

Demokracija v takem setu je postala impotentna. Nastaja nova ureditev, korporativizem.
Ta sporazum je začetek tega, da korporacije postavi nad lokalno zakonodajo/ustavo, zato tudi v tajnosti.

Vse te tozbe so precej razumne. Da podjetje ne bi smelo toziti drzave, se slisi bizarno.

Darkjaar je 2. maj 2016 ob 19:40 izjavil:

>Morda zato, ker za ta sporazum imamo konkretne približke učinkov sprejetja tega sporazuma in kažejo minimalno povečanje rasti na EU gospodarstvo, kaj šele za slovensko gospodarstvo.

>Pa v osnovi sploh ne nasprotujem FTA, ampak TTIP je vse prej kot to. ISDS, mešetarjenje s standardi (ki še niso dorečeni), "poenotenje" pravic intelektualne lastnine ipd...

ISDS je tudi v sporazumu z Vietnamom. ISDS bo najverjetneje v sporazumu z Japonsko in Indijo. EU naj bi podpisala skupno okoli 1.400 sporazumov, ki vsebujejo ISDS. Ti ISDS očitno niso problematični...

>Zakaj bi tvegal s takim sporazumom, katerega pogajanj sploh ne moreš spremljati? Sprejemalo se ga bo pa vrat na nos, brez vključitve širše družbene sfere v pogovore ipd

Sporazuma z Vietnamom tudi nisi mogel spremljati. Pravtako ne moreš spremljati pogajanj z Indijo in Japonsko recimo. Ampak znova, to očitno ni problematično...

Two can play at that game. Odvisno, katero raziskavo gledaš. Ali bereš raziskave ECFR ali pa EF.

No, pa da ne bomo streljali v prazno. V raziskave, iz katere si prekopiral ta link, se da prebrati marsikaj. Npr:

conomic impact of TTIP on EU member states (see figure
1). According to our data, some of the small countries such
as Estonia, Denmark, and Portugal are well positioned to
gain from TTIP, followed by large countries traditionally
seen as potential winners. This is in line with other studies
(which often do not include detailed statistics for the smaller
EU member states). Macroeconomic studies suggest that
Germany and the UK – the two EU member states that
pushed for TTIP – are unsurprisingly likely to benefit most.
The CEPII study found that Germany and the UK will make
GDP gains of 0.4 percent by 2025 – twice the expected
increase for France and newer EU member states.
The UK would increase the volume of its exports by 4 percent, with
France and Germany close to the EU average of 2 percent
and new member states below that.

Gee, I wonder why. Oh,

Conversely, some other EU member states score badly in
all respects. A good example is Slovenia. It trades very little
with the US and the contribution to its GDP of trade with
the US is small. In addition, its own exports to the rest of the
EU are more similar to US exports than Slovenia’s exports
are similar to the US’s imports. It can therefore be assumed
that Slovenia will be negatively impacted by additional
competition from US exports in the EU market, while
having limited potential of its own to export more to the US.
Moreover, tariffs for its top 10 exports to the US are already
very low; hence tariff reduction is not likely to provide
much of a boost for its economy. In short, TTIP is likely to
produce losers as well as winners among EU member states – something on which little attention has so far focused

Počasi je čas, da se začne gledati na lastne riti, namesto na EU. Zadnji čas, oz. od 2008 naprej, Nemčija počne ravno to. Malo manj naj te veseli, kako dobro se bodo imeli Nemci in Irci od tega sporazuma in malo bolj naj te skrbi, ko ti bo lastna industrija začela izgubljati konkurenčnost v mednarodnih vodah. Lek, Krka, ipd., največji slovenski izvozniki ti bodo pocrkali in ti se boš lahko hvalil s cenejšimi proizvodi. A veš kam peljejo cenejši proizvodi? Verjetno ne, ti pa dam par opcij ki jih imaš kot podjetje: povečanje celotnih prihodkov, nižanje stroškov. Veš kje je trend v zadnjih letih? Vprašaj ZDA. Del industrije so preselili na Kitajsko, folk se je prekvalificiral v minimum-wage storitve.

Hvala bogu, da imajo nekatere države od sporazuma koristi. Npr. Nemci. Ampak a veš, kaj se zgodi ko imaš na nekem območju 19 držav z isto valuto, sam pa furaš trgovinski in proračunski presežek? Verjetno ne. Ti dam namig: beggar thy neighbor.

Okej. Potem prebereš:

Commission, his successor Cecilia Malmström is seeking to
build bridges to those critical of ISDS and has announced
another round of consultations “with EU governments, with
the European Parliament and civil society before launching
any policy recommendations in this area”. She has already
started to make many of the negotiation papers public – an
unprecedented step for the EU in trade negotiations. However,
even if the European Commission is more transparent,
opposition to TTIP is unlikely to go away.

Na kakšen nivo se je pustila EU, da se razglaša kot višek demokracije to, da se pogajanja objavi v javnost.

Europe has two options: to focus on quickly achieving a
rather narrow agreement; or to continue negotiating a
more comprehensive agreement beyond the next US
presidential election in 2016. A narrow agreement would
focus on eliminating remaining tariffs and include some
general provisions on co-operation on norms, standards,
and regulatory co-operation, possibly including a few areas
where the parties have reached agreement already, such as
the automobile sector or cosmetics. The benefits would be
rather limited but more easily identifiable, and the political
costs in Europe would be rather low. The strategic “signal”
would be weaker, but negotiations could be concluded
over 2015 and ratification would begin well before the US
presidential election in 2016. The limited treaty would
most likely clearly fall into the EU’s legal powers and thus
be ratified by the European Council and the European
Parliament alone. However, there is a danger that opting
for a narrow agreement would weaken the EU’s hand in
the negotiations.

Ko smo že pri "political costs". Postavimo ta sporazum v malce širši politični kontekst. AfD v Nemčiji, Zlata Zora v Grčiji, Freedom Party v Avstriji ipd.. to so stranke, ki jih je sproducirala sedanja politika. In priljubljene so ravno zaradi tega, ker obljubljajo "takojšnje" spremembe, spremembe ki jih zahteva ljudstvo, a noče sprejeti politika. Ko so na oblasti pa potem malo po svoje - i.e Poljska. Bom citiral Wolfgang Munchaua:

A no to TTIP would at least remove one factor behind the surge in anti-EU or anti-globalisation attitudes. The marginal economic benefits of the agreement are outweighed by the political consequences of its adoption.

What advocates of global market liberalisation should recognise is that both globalisation and European integration have produced losers. Both were supposed to produce a situation in which nobody should be worse off, while some might be better off.

That did not happen. We are close to the point where globalisation and membership of the eurozone in particular have damaged not only certain groups in society but entire nations. If the policymakers do not react to this, the voters surely will.

Raje vidim da stranke potegnejo bremzo na TTIP, kot pa kasneje volivci. We've been down this road before.

>Počasi je čas, da se začne gledati na lastne riti, namesto na EU. Zadnji čas, oz. od 2008 naprej, Nemčija počne ravno to. Malo manj naj te veseli, kako dobro se bodo imeli Nemci in Irci od tega sporazuma in malo bolj naj te skrbi, ko ti bo lastna industrija začela izgubljati konkurenčnost v mednarodnih vodah. Lek, Krka, ipd., največji slovenski izvozniki ti bodo pocrkali in ti se boš lahko hvalil s cenejšimi proizvodi. A veš kam peljejo cenejši proizvodi? Verjetno ne, ti pa dam par opcij ki jih imaš kot podjetje: povečanje celotnih prihodkov, nižanje stroškov. Veš kje je trend v zadnjih letih? Vprašaj ZDA. Del industrije so preselili na Kitajsko, folk se je prekvalificiral v minimum-wage storitve.

Ja, prosti trg je kar jeba za "naša podjetja". Verjetno bi res bilo najbolje, da Slovenija izstopi iz EU.

> Na kakšen nivo se je pustila EU, da se razglaša kot višek demokracije to, da se pogajanja objavi v javnost.

Končni sporazum bo javno objavljen. Tako kot vsi FTA do sedaj.

Javni dolg je šel gor zaradi držanja navideznega visokega standarda, ki ga država ne zmore.
Iz 22% 2008 na 83% v 2016 (torej v slabih 8 letih) je norost uporabljanja države brez primere.

AC_DC je 2. maj 2016 ob 20:55 izjavil:

Javni dolg je šel gor zaradi držanja navideznega visokega standarda, ki ga država ne zmore.
Iz 22% 2008 na 83% v 2016 (torej v slabih 8 letih) je norost uporabljanja države brez primere.

A lahko podrobneje komentiraš to svojo trditev? Me zanima kako točno si to predstavljaš.

Itak vse propada. Puerto Rico will not make $370m payment as debt crisis continues

Lahko pa bi po vzoru GMO Salmon, sproduciral kake mini prašiče, ki bi jedli bio odpadke in srali čevapčiče.

Ne jamri, več glifosata se ponuca za železnice in parke kmetijstvo. Je pa atrazin prepovedan pri nas v merik pa ne.

Kateri slovenski EU (in ostali) poslanci podpirajo TTIP in kateri so proti? Kar sem zadnje dni zasledil, se je samo Šoltes postavil odločno proti temu sporazumu.

SDS klub in Peterle so bili pred kakim letom zelo za, ostali pa previdno skepticni. Lahko pa da so v enem letu spremenili mnenje.

Se mi je zdelo, same riti.

Okoljskega dovoljenja nikoli niso imeli. Tožijo jih, ker jim ga ne dajo. V preteklosti so spremenili zakone (najbrž podkupili takratno vlado), da bi sploh teoretično lahko začeli izkoriščat nahajališče. To bi bil itak edini rudnik teh lastnikov. Šli so se tvegano igro.

Sem nekaj zamešal očitno. Zakonov niso spremenili, zato jih bodo tožili. Očitno so jim samo obljubljali, da bodo zakonodajo spremenili tako, da bo odprtje rudnika mogoče.
Še vedno pa je to malo čudno. Če bi prvo spremenili zakone, bi sigurno iztržili več od zainteresiranih rudarjev.
Tukaj pa je potem še to, da ima firma podružnice tudi po drugih državah EU. Zato se lahko sklicuje tudi na sporazume med Romunijo in temi državami (UK,NL).

Jebiga politiki so nategnili lobiste in pobrali denar, raja bo pa plačevala grehe, od kje mi je že to znano

ravnokar v državnem zboru cerar zagovarjal TTIP

slovenija bi pridobila na gospodarski rasti 0,06% nemčija pa miljarde(avtomobilska industrija) torej zakaj je TTIP dober za slovenijo glede na to da bi kvaliteta hrane padla za 100%???

pa še zastavili so mu vprašanje če ne bi bilo prav da ljudstvo odloči o TTIp pa sploh ni odgovril kot kaže ga mama merkel drži za moda