TTIP in CETA

V čem naj bi dohiteli ZDA? Samo v tistem, kar sije, ali tudi v količini dreka?

V času te strategije je v Ameriki nastal google, facebook, tesla, iCrap in še kup drugih stvari, za katere težko rečemo da so slučajno nastale tam in ne tu, in ki jih uporablja cel svet, in imajo skoraj da ne monopol na svojih področjih.

Monopol imajo zato, ker konkurenca dela "samomore".

http://www.smh.com.au/technology/techno...

Utk je 27. okt 2014 ob 21:26 izjavil:

Lizbonska strategija in podobne bedarije. V času te strategije je v Ameriki nastal google, facebook, tesla, iCrap in še kup drugih stvari, za katere težko rečemo da so slučajno nastale tam in ne tu, in ki jih uporablja cel svet, in imajo skoraj da ne monopol na svojih področjih. V EU smo uspeli ta čas razvit dizel motorje, ki jih vseeno nihče drug noče.

To drži in zaradi te (in podobnih) strategij je EU izgubila (to je zdaj že jasno) svojo vlogo kot globalni player. Krize zato v EU ne bo konec, vse, kar še znamo delati, so avtomobili, ostalo je šlo in dolgoročni obeti so slabi. TIPP in podobni sporazumi so zato strateško nujni, da vsaj za silo upočasnimo procese nazadovanja/stagniranja. Ampak to še ne pomeni, da moramo pristati na karkoli, pri TIPP me je najbolj razočaralo, da so že pogajalska izhodišča EU za normalnega državljana EU nesprejemljiva, kaj bo šele ob koncu pogajanj...

TTIP po mojih info poleg ostalega prinaša izenačenje ameriških in eu standardov (v ameriki je dovoljeno precej več škodljivih dodatkov kot v eu), privatizacija vode, genetsko spremenjena semena, itd. Skratka, nič dobrega za nas.

https://stop-ttip.org/

Odličen trenutek: EU birokracija je opravila odlično delo pri zadušitvi ustvarjalnosti svojih državljanov s hiper regulacijo vsega, zdaj smo potrpežljivo pripravljeni.

Neposredna škoda? Kaj je zate neposredna škoda? Ker v okolju je že veliko preveč te "neposredne" škode...

Bi bilo boj smiselno trogovinski sprozum podpisati z Rusijo in Kitajsko. Od usa itak ni dobimo nič pametnega ker vse kitajci proizvajajo, Američani pa naprej nam po 10x ceni. Ruski trg pa je že zdaj top za slovenski izvoz.

Kako misliš po populaciji? Kitajci lahko Američane pojedo za zajtrk.

black ice - po populaciji mislim tudi na kupno moč na osebo.

Kupna moč na osebo je v ZDA veliko višja kot kupna moč rusa ali kitajca. Američano v pa je tam okoli 320 milijonov, tako da niso majhna populacija.

http://www.worldometers.info/world-popu...

3. mesto si delijo Američani, prvi so seveda Kitajci in drugi Indijci. Sama številčnost pa seveda ne pomeni da je država kar avtomatsko močna sila.

Kupna moč je veliko bolj pomembni indikator, ker državljan z večjo kupno močjo kupi več produktov, bolj spodbuja ekonomijo in tudi več davčnih prilivov država dobi od tega.

Tehnološka baza američanov pa je seveda še vedno močna in bo še dolgo časa. Zakaj pa je tako, da se iz celega sveta hodijo izboraževat na ameriške kolidže, šolninam navkljub in ne na kitajske ali ruske.

ZDA bodo še dolgo časa nesporna supersila, ki je ostali ne bodo še dolgo presegli.

http://www.igorsoltes.eu/si/delo-v-parl...

wikileaks objavil 2 od 3 sporazumov:
http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo...

Se premika naprej:
https://euobserver.com/tickers/129546

Peticija: https://stop-ttip.org/

Konec leta mislim, da je zadnji rok za sprejem...or something.

Iskren povedano, ne sledim že nekaj časa. Nekej sem nekaj slišal, da so zadeve še mal prestavljene, nisem pa 100%

What is TTIP? And six reasons why the answer should scare you

http://www.independent.co.uk/voices/com...


2 Food and environmental safety

TTIP's 'regulatory convergence' agenda will seek to bring EU standards on food safety and the environment closer to those of the US. But US regulations are much less strict, with 70 per cent of all processed foods sold in US supermarkets now containing genetically modified ingredients. By contrast, the EU allows virtually no GM foods. The US also has far laxer restrictions on the use of pesticides. It also uses growth hormones in its beef which are restricted in Europe due to links to cancer. US farmers have tried to have these restrictions lifted repeatedly in the past through the World Trade Organisation and it is likely that they will use TTIP to do so again.

The same goes for the environment, where the EU's REACH regulations are far tougher on potentially toxic substances. In Europe a company has to prove a substance is safe before it can be used; in the US the opposite is true: any substance can be used until it is proven unsafe. As an example, the EU currently bans 1,200 substances from use in cosmetics; the US just 12.


Še hrano nam bodo uničili ti EU imperialisti.

oo7 je 23. apr 2016 ob 20:44 izjavil:

By contrast, the EU allows virtually no GM foods.

Bullshit.

Utk je 27. okt 2014 ob 20:44 izjavil:

EU je rekla, da bo do 2012 dohitela ZDA. Razlika v 2014 je pa večja kot kadarkoli. Kdaj je naslednja letnica? Kako si predstavljate nekateri, da bomo dohiteli ZDA, če si ne upate v boj z njimi, pod enakimi pravili? Vas je prpa, a? Sej vas je lahko.

EU ima že vsaj 10 let najmočnejšo ekonomijo na svetu. - torej smo prehiteli ZDA. Tudi nacionalni BDP EU je nekoliko višji od ZDA..

Wow. Zadnji na lestvici. Se počutim, kot Ukrajinec.

Če me v EU kaj ne moti, je to to, da nas industrija privzeto ne pita z naključnimi kemikalijami, da bi znižala svoje stroške in maksimizirala dobiček.
Ravno Monsanto naj bi se debelil na naš račun. Ne rabmo takih in podobnih.

Trdis torej, da je NAFTA koristila Mehiki? Kanadi?

Na hitro preletel temo, pa nisem zasledil, zato objavljam analizo TTIP na slovensko gospodarstvo.

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti...

Ocenjeni učinki v tej študiji ne predstavljajo gotovosti, da se bodo ti učinki tudi dejansko materializirali, pač pa predstavljajo modelske simulacije potencialno možnih učinkov. Modelske simulacije v tej študiji zgolj opozarjajo na priložnosti, ki se lahko potencialno ponudijo slovenskemu gospodarstvu, in na tveganja sporazuma TTIP za slovensko gospodarstvo, če se domača podjetja in članice EU pred potencialnimi nevarnostmi, ki iz sporazuma izhajajo, ne bodo ustrezno zaščitile.

V analizi simuliramo učinke štirih scenarijev liberalizacije trgovinskih in kapitalskih tokov med Slovenijo in ZDA. V osnovnem scenariju 1 predvidevamo zgolj odpravo 100% preostalih carin, izvoznih davkov ter subvencij med članicami EU in ZDA. Večje pozitivne učinke lahko pričakujemo od obeh scenarijev 2 in 3, ki predvidevata tudi delno (25% ali 50%) eliminacijo identificiranih necarinskih omejitev, ki jih je v medsebojni trgovini mogoče odstraniti. Umik vsaj dela obsežnih necarinskih ovir med tistimi segmenti, kjer dejansko lahko pride do konvergence v pogajanjih med ZDA in EU, ima lahko potencialno bistevno večje učinke na zunanjo trgovino in posledično na gospodarsko rast kot eliminacija carin. V najambicioznejšem scenariju (Scenarij 4) predvidevamo, da bi sprostitev trgovine in potencialna homogenizacija investicijske zakonodaje vodile tudi v znatno povečanje investicijske aktivnosti med EU in ZDA.

Rezultati modelskih simulacij nakazujejo, da bi (ne glede na izbran scenarij) liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Vendar gre pri tem za kompozicijski učinek. Po eni strani bi prišlo do precejšnje rasti trgovine z ZDA (med 35% in 40%), po drugi pa do rahlega padca trgovine s preostalimi članicami EU. V večini primerov se nekoliko zmanjša tudi izvoz v tretje države, medtem ko se uvoz iz njih praviloma poveča. Razlog tega pojava je v preusmerjanju evropske trgovine iz Slovenije na cenejše vire v ZDA. Trgovina med ZDA ter celotno EU, ne zgolj Slovenijo, se bistveno poveča, kar vodi v rahlo zmanjšanje trgovine znotraj EU in trgovine s tretjimi državami. To pomeni, da bi povečana integracija z ZDA privedla do rahlega zmanjšanja trgovinske integracije znotraj EU.

Največje negativne učinke gre pričakovati v panogi motornih vozil, kjer bi eliminacija sedanjih razmeroma visokih carinskih stopenj na uvoz vozil iz ZDA utegnila sprožiti negativne učinke za domačo avtomobilsko proizvodnjo. Nekoliko manj negativen naj bi bil učinek na kemično industrijo (farmacijo), kjer naj bi prišlo do blagega padca aktivnosti (za 0.9%), ob tem pa tudi do manjšega znižanja izvoza (za 1.1%) in uvoza (za 0.6%). Modelske simulacije nekoliko bolje kažejo živilsko-predelovalni panogi, kjer naj bi se gospodarska aktivnost minimalno povečala (za 0.1%), medtem ko naj bi izvoz in uvoz malenkostno upadla (med 0.2% in 0.3%).

Liberalizacija trgovine v okviru TTIP bi, glede na modelske simulacije, utegnila povzročiti neto zmanjšanje števila zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Najmanj negativne učinke na zaposlenost bi povzročil umik carin in subvencij za industrijske izdelke in storitve, pri kateri bi se skupna zaposlenost zmanjšala za okrog 220. Bolj intenzivna liberalizacija bi povzročila bolj negativne učinke na zaposlenost, pri čemer bi delna (25%) liberalizacija necarinskih ovir utegnila povzročiti uničenje okrog 780 delovnih mest. Najbolj ambiciozna liberalizacija (50 % liberalizacija necarinskih ovir) pa bi ta potencialni negativni učinek na zaposlenost podvojila - število izgubljenih delovnih mest bi se utegnilo povečati na 1,400 do 1,500. Najbolj negativnih učinkov na zaposlenost naj bi bile deležne panoge kmetijstva, kemične, kovinske in avtomobilske industrije. Te negativne učinke pa bi delno kompenziralo povečanje zaposlenosti predvsem v lesni industriji, ostali predelovalni industriji ter v različnih storitvenih panogah.

Iz vidika slovenskega gospodarstva je med potencialnimi tveganji, ki izhajajo iz sporazuma TTIP, treba opozoriti predvsem na dvoje. Prvič, potencialno problematično bi utegnilo biti področje poenotenja zaščite pravic intelektualne lastnine, in sicer predvsem zaščita pravic intelektualne lastnine na področju farmacije. Tukaj bi poenotenje regulacije utegnilo prinesti podaljšanje patentne zaščite za originalna zdravila oziroma celo trajno patentno zaščito ("evergreening") za nekatera zdravila. V interesu slovenskega gospodarstva, ki ima dve relativno veliki in močno izvozno usmerjeni farmacevtski družbi (Lek in Krka), ki sta v osnovi proizvajalca generičnih zdravil, je, da se patentna zaščita za originalna zdravila ne podaljšuje izven sedanjih okvirjev, določenih z multilateralnimi pogajanji v okviru WTO. To bi lahko pomenilo onemogočanje razvoja domačih proizvajalcev generičnih zdravil in negativen vpliv na izvoz in zaposlenost, po drugi strani pa tudi trajno višje cene zdravil za domače potrošnike.

V anketi, ki smo jo naredili med slovenskimi podjetji, se je izkazalo, da jih večina (kar štiri petine oziroma 83% podjetij, ki so na vprašanje odgovorila), tega sporazuma sploh ne pozna. Večina tistih podjetij, ki sporazum pozna, pa pričakuje od njega pozitivne učinke.

Če rezultate modelskih simulacij dopolnimo z anketnimi rezultati, lahko rečemo, da zaenkrat slovenska podjetja ne kažejo večjega interesa niti za širjenje niti za vstop na ameriški trg. Ameriški trg večini podjetij predstavlja le majhen odstotek vseh prihodkov, prav tako pa podjetja izpostavljajo številne ovire kot tudi neinteres za povečanje prisotnosti ali prodor na ta trg. Predvsem storitvena podjetja kot poglavitno oviro vstopa vidijo visoke stroške vstopa oziroma vzpostavitve poslovanja na ameriškem trgu, pri tem pa mnoga podjetja tudi ne zaznavajo zadovoljivega potencialnega povpraševanja po svojih izdelkih. Podjetja predelovalne industrije kot večjo oviro vstopu na ameriški trg navajajo oddaljenost trga oziroma s tem povezane transportne stroške. Iz odgovorov je razvidno, da ta podjetja odprave omejitev v trgovini z ZDA večinoma ne jemljejo kot dovolj močnega faktorja, ki bi spremenil privlačnost ameriškega trga oziroma njihove preference glede vstopa na ameriški trg.

Celotno študijo si lahko preberete na linku, zanimive stvari so pa odebeljene. Recap: industrija ob sprejetju doživi negativne učinke, medtem ko se "krepi" storitveni sektor. Učinek na zaposlenost je minimalen, ker se zaposlenost seli iz industrije v storitve. Fun fact: Največja prekarizacija delavcev poteka ravno v storitvenem sektorju, z raznovrstnimi pogodbami, minimalnimi plačami, neizplačili plač, goljufanju ipd.

bom tole prilepil, če koga slučajno zanima

Will the TTIP automatically trump EU laws?

No, it does not and the EPP Group stresses that the TTIP must not and cannot overrule, repeal or amend EU laws and regulations. Any changes to EU laws have to be approved by the competent Institutions.

Do I have to worry about existing EU standards of consumer, environment or health protection?

We believe that the EU should not negotiate on existing levels of protection for the sake of an agreement and therefore the high level of protection here in Europe is non-negotiable. The US has the same concerns and they are committed to high levels of protection. However we support the idea that improvements could and should be made to make our regulations more compatible, and that we should be willing to take a pragmatic view on whether we can do things better and in a more coordinated fashion.

Will the EU be forced to change its laws on Genetically Modified Organisms (GMOs)?

In the European Union’s current system, applications for approval are assessed by the European Food Safety Authority and then sent to Member States for their opinion. This risk-management assessment must not be affected by the negotiations.

The EPP Group opposes any change in EU laws as a result of the agreement

The EPP Group opposes any change in EU laws as a result of the agreement. We consider that the current legislation should continue to be applied.

Will European supermarkets be filled with meat from American animals fed with hormones?

The EPP Group considers that the negotiations should not be about compromising the health of our consumers for commercial gain.

Meat with hormones should continue to be banned in the EU market

Tough EU laws, like those relating to hormones, or those that exist to protect human life and health, animal health and welfare, environment or consumer interests will not form part of the negotiations; therefore meat with hormones should continue to be banned in the EU market.

The Commission has confirmed such an approach and is not negotiating on this issue.

http://www.eppgroup.eu/news/Mythbusting...

Zakaj sploh skrivajo TTIP?

loucast je 27. apr 2016 ob 15:09 izjavil:

Good for you. Sam v tem vidim marginalne prednosti in hkrati veliko slabosti.

Potem pa naj nekdo razlozi te slabosti.