» »

Andrej Smrdu: Kemija: Snov in spremembe 3

Andrej Smrdu: Kemija: Snov in spremembe 3

680x0 ::

Zadnja dva vikenda berem kritiko ekscentričnega profesorja Janeza Suhadolca na temo učbenika srednješolske kemije in odgovor avtorja Kemija: Snov in spremembe 3, Andreja Smrduja.

Sam imam še danes, desetletje in dve stopnji izobrazbe (v naravoslovni smeri) kasneje, nočne more, ko se spominjam sicer najbrž nekega drugega učbenika organske kemije. Kakšne so vaše izkušnje? Je snov na Wikipediji predstavljena bolj pedagoško kot v srednješolskih učbenikih?

Mavrik ::

Kot ponavadi so najglasnejši tisti, ki so preprosto nesposobni in se niso učili kemije.

Učbenik ni popoln in občasno je napisan preveč kompleksno. Samo kritike profesorja arhitekture so pa totalno bebave, saj on noče imeti boljšega učbenika, ampak uprablja kolumno samo za žaljenje poklica in področja, ki ni njegovo (in očitno tudi profesorji.net pokaže nekaj o njegovi osebnosti). To, da je na osnovi tega, da študenti niso poznali formule za apno, zaključil da je kemija neuporabna pa je še posebej zanimiva cvetka :D

Dijaki so že sedaj preveč glupi, ne rabimo še več snovi odlagati na fakse, ki že zdaj nimajo dovolj časa, da bi ljudi naučili področja in kemija na srednji šoli je pa res minimum od minimuma za poznavanje osnov.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Pro_moted ::

A spet so dijaki glupi ? Neverjetno. Pa študenti tudi baje.

Naše šole so zanič in to ni zaradi dijakov in študentov. Forsira se ogromna količina nekih podatkov, ki jih dijaki niti ne razumejo. 95% se jih tako uči snov na pamet da opravijo tisti test, potem pa hitro pozabit vse skup, ker treba pri zgodovini znat vse datume na pamet kdaj je katera kraljica prdnila.
Takle pač imamo. In veliko bolj pomembno se je naučit, kaj sploh je mulekula, kot pa katere vse obstajajo. Ker takšne podatke si poiščeš tedaj ko rabiš. Naš sistem te pa hoče da znaš vse na pamet, magari ne razumeš o čem sploh govoriš. Da se ne pogovarjamo o teh neumnih generičnih enačbah in "problemih", ki jih je treba reševat pri mehaniki, fiziki, statiki itd. ki ne koristijo nikomur ništa, se pa lahko pohvališ da si dobil dobro oceno pri težkem predmetu.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX

Matevz96 ::

Bom še sam malo pokomentiru tole, naprej bi rad povedal, da sem dijak 3. letnika gimnazije - ki ima namen na maturi imeti tudi predmet kemija - in se trenutno prebijam ravno čez ta učbenik. Kritike glede učbenika so po večini neutemeljene, kot je to napisal že avtor. Učbenik po mojem mnenju predstavlja dober način za sledenje učnemu načrtu. Glavno težavo zato predstavlja učni načrt, ki za kemijo predvideva premalo ur, za to količino snovi (da se razumemo, obseg snovi je primeren, morda celo malo premajhen). Potrebovali bi vsaj še eno uro tedensko (torej tri namesto dveh), s tem bi lahko izvajali več laboratorijskih vaj in bi posledično vedeli kaj je formula apna, ker bi njegov nastanek tudi videli v praksi in ne samo v teoriji. Splošne gimnazije so preveč usmerjene v družboslovje, večina dijakov posledično gleda na naravoslovne predmete kot nujno zlo na poti do mature. Pri naravoslovnih predmetih jih večina ne sledi in potem pred testom panično iščejo razliko med elektrofilno substitucijo in elektrofilno adicijo, ker jim obe izgledato podobno.

Težava se mo mojem mnenju skriva v učnem načrtu!

No pa tudi učbeniki bi bili lahko počasi že digitalni.

galu ::

Jaz pa sem Delo jemal za resen časopis. Tole je neki blogerski jamr in butthurt odgovor. Svašta.

Kakorkoli, jaz sem se kemijo učil nečeloma iz zvezka oz. zapiskov, ki sem si jih zlahka delal ob PPT-ju profesorice, tako da učbenika skorajda povohal nisem. Pač mi ni bilo, da bi bral tistih cca 50 strani, ki smo jih za določeni test pisali. Mel sem zaključeno 4, čeprav bi brez večjih težav lahko mel 5, če ne bi imel takega odpora do organske kemije in, roko na srce, kr nekaj snovi, ki je je trebalo znati na pamet.

Needles to say, sem po enem letu pozabil skoraj vse, kar se tiče organske kemije.
Tako to gre.

Unknown_001 ::

EKHM !
Če dovolite kritiko nekoga ki ima nekaj osebnih izkušenj s temi učbeniki.

Tile učbeniki od Smrduja so eni najboljših iz katerih sem se učil. Trenutno ne vidim razloga da bi se pritoževal. Sama snov je tako dobro razložena, da se jo je možno z malce razumevanja naučiti tudi če si bil kdaj odsoten od učne razlage. V situaciji ko moraš hitro obdelati tudi čiste osnove učne snovi se mi vsi drugi viri se mi zdijo zapravljanje čase ker jih večina predpostavlja da določene stvari takoalitako že obvladaš.

Zgolj moje skromno mnenje.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

lebdim ::

to je pa res eden izmed bolj kvalitetnih učbenikov in delovnih zvezkov tega avtorja ... še celo za maturo sem se učil po delovnem zvezku avtorja smrduja ... sicer se mi zdi anorganska kemija zelo lahka, organska kemija pa nekoliko težja, ampak spet ne toliko, da se ne moreš solidno naučiti ...

martincek1 ::

Kaj je potem šele Kemija za gimnazije (Bukovec)? Tista je pa res nemogoča knjiga. Ko me je sošolec seznanil s to knjigo v 3. letniku, so mi ocene pri kemiji poskočile za vsaj eno oceno.

lebdim ::

Kemija za gimnazije 1 in 2 sta mi bili še kar všeč, čeprav sem se več učil iz delovnega zvezka od smrduja...

A120 ::

Ucbenik in tudi dz sta cisto vredu narejena. vem da ga ni bilo testa ko mi nebi uspelo brez tega ucbenika v max 2h se nauciti za 4 brez kakrsne koli snovi in pojma kaj delamo. je pa res da mi kemija ni nikoli bila vsec (fizika, matematika ftw 8-)) in se nisem kaj dosti ji posvecal

mojca ::

Meni je bila najbolj všeč izjava, da nihče od arhitektov ne ve, kaj je apno. Še dobro, da je bila to kritika (učbenika) organske kemije ;((

Ne poznam knjige, ampak kritika učbenika je porazna. Obrega se ob stvari, ki sploh niso problematične. Konsistentno z ocenami študentov.

Zanimalo bi me, ali bi avtor knjige znal pravilno napisati formule za propanojsko kislino, etil metanoat, butan-1-ol, butanon, butanal in dietil eter


To npr. znajo že osnovnošolci. Kdor se mora to piflat, ima pa itak problem.

Pebkac ::

Sicer je že dve leti odkar sem naredil maturo iz kemije, ampak se še dobro spomnim da sem se največ učil iz Smrdujevega učbenika, preprosto zato ker je bil dobro in razumljivo napisan. Poleg tega je kar nekaj mojih sošolcev namenoma kupilo Smrdujeve učbenike, namesto da bi vzeli neke druge, ki so bili na gimnaziji na voljo za izposojo. Toliko o tem.

lebdim ::

jaz sem delal maturo pred 6 leti. takrat še smrdujevih učbenikov ni bilo, bila sta učbenika Kemija za gimnazije 1 in 2 (ena malo bolj tenka, druga srednje debela), uporabljali smo delovna zvezka FLUOR NI FLOUR ter ANENIN in pa za kemijsko računanje smo imeli neko majhno zbirko nalog iz kemijskega računanja (zgolj za anorgansko, splošno kemijo). moram povedat, da mi je bila sploh kemija v 1. in 2. letniku precej zakon, v tretjem letniku le nekoliko manj, ker je bila organska k. sem pa imel v 4. letniku tudi kemijo za maturo. v 4. letniku sem dobil drugo profesorico, ki nas je pripravljala na maturo, ker je bilo največ njenih dijakov prijavljenih na maturo, tako da nisem obdržal tiste, ki smo jo imeli prva tri leta.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prepis iz gimnazije na računalniško šolo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10721712 (19716) Smurf
»

Zakaj se večina maturantov najbolj boji slovenščine ? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
11926984 (20909) m0LN4r
»

Šolstvo prihodnosti

Oddelek: Loža
396325 (4602) Siddh
»

Profesori krešijo pravila? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
756854 (5996) [BISI]

Več podobnih tem