Andrej Smrdu: Kemija: Snov in spremembe 3

Kot ponavadi so najglasnejši tisti, ki so preprosto nesposobni in se niso učili kemije.

Učbenik ni popoln in občasno je napisan preveč kompleksno. Samo kritike profesorja arhitekture so pa totalno bebave, saj on noče imeti boljšega učbenika, ampak uprablja kolumno samo za žaljenje poklica in področja, ki ni njegovo (in očitno tudi profesorji.net pokaže nekaj o njegovi osebnosti). To, da je na osnovi tega, da študenti niso poznali formule za apno, zaključil da je kemija neuporabna pa je še posebej zanimiva cvetka :D

Dijaki so že sedaj preveč glupi, ne rabimo še več snovi odlagati na fakse, ki že zdaj nimajo dovolj časa, da bi ljudi naučili področja in kemija na srednji šoli je pa res minimum od minimuma za poznavanje osnov.

Bom še sam malo pokomentiru tole, naprej bi rad povedal, da sem dijak 3. letnika gimnazije - ki ima namen na maturi imeti tudi predmet kemija - in se trenutno prebijam ravno čez ta učbenik. Kritike glede učbenika so po večini neutemeljene, kot je to napisal že avtor. Učbenik po mojem mnenju predstavlja dober način za sledenje učnemu načrtu. Glavno težavo zato predstavlja učni načrt, ki za kemijo predvideva premalo ur, za to količino snovi (da se razumemo, obseg snovi je primeren, morda celo malo premajhen). Potrebovali bi vsaj še eno uro tedensko (torej tri namesto dveh), s tem bi lahko izvajali več laboratorijskih vaj in bi posledično vedeli kaj je formula apna, ker bi njegov nastanek tudi videli v praksi in ne samo v teoriji. Splošne gimnazije so preveč usmerjene v družboslovje, večina dijakov posledično gleda na naravoslovne predmete kot nujno zlo na poti do mature. Pri naravoslovnih predmetih jih večina ne sledi in potem pred testom panično iščejo razliko med elektrofilno substitucijo in elektrofilno adicijo, ker jim obe izgledato podobno.

Težava se mo mojem mnenju skriva v učnem načrtu!

No pa tudi učbeniki bi bili lahko počasi že digitalni.

EKHM !
Če dovolite kritiko nekoga ki ima nekaj osebnih izkušenj s temi učbeniki.

Tile učbeniki od Smrduja so eni najboljših iz katerih sem se učil. Trenutno ne vidim razloga da bi se pritoževal. Sama snov je tako dobro razložena, da se jo je možno z malce razumevanja naučiti tudi če si bil kdaj odsoten od učne razlage. V situaciji ko moraš hitro obdelati tudi čiste osnove učne snovi se mi vsi drugi viri se mi zdijo zapravljanje čase ker jih večina predpostavlja da določene stvari takoalitako že obvladaš.

Zgolj moje skromno mnenje.

Kaj je potem šele Kemija za gimnazije (Bukovec)? Tista je pa res nemogoča knjiga. Ko me je sošolec seznanil s to knjigo v 3. letniku, so mi ocene pri kemiji poskočile za vsaj eno oceno.

Ucbenik in tudi dz sta cisto vredu narejena. vem da ga ni bilo testa ko mi nebi uspelo brez tega ucbenika v max 2h se nauciti za 4 brez kakrsne koli snovi in pojma kaj delamo. je pa res da mi kemija ni nikoli bila vsec (fizika, matematika ftw ) in se nisem kaj dosti ji posvecal

Sicer je že dve leti odkar sem naredil maturo iz kemije, ampak se še dobro spomnim da sem se največ učil iz Smrdujevega učbenika, preprosto zato ker je bil dobro in razumljivo napisan. Poleg tega je kar nekaj mojih sošolcev namenoma kupilo Smrdujeve učbenike, namesto da bi vzeli neke druge, ki so bili na gimnaziji na voljo za izposojo. Toliko o tem.