» »

JEK 2

JEK 2

Temo vidijo: vsi
««
119 / 121
»»

kow ::

D3m je izjavil:

Drzavo je treba umaknit iz elektro trga.


Smo videli v Texasu. :D


Teksas ima nizke cene. Ta del so ti zamolcali.

D3m ::

Leta 2021 pa res. ;)
|HP EliteBook|R5 6650U|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: D3m ()

hruske ::

kow je izjavil:

D3m je izjavil:

Drzavo je treba umaknit iz elektro trga.


Smo videli v Texasu. :D


Teksas ima nizke cene. Ta del so ti zamolcali.


Teksas je svojeroden biser, ni zastonj, da se reče, da je nekje teksas.

Nizke cene gor in dol, samo pričakovat moraš, da te bojo debelo nategnili 1x na 10 let. Teksas je imel izpad 2021, pred tem 2011 in pred tem 1989.

Aja, pa da ne bo kdo rekel, da je jedrska imuna na to - tudi jedrska jim je šla offline, ker niso izolirali enega odseka cevi ... in je zamrznila.
Rad imam tole državico. <3

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hruske ()

kow ::

Ko sem bil mulc, smo imeli tudi izpad stroma 2 dni. Da ne omenjamo tistega zleda pred nekaj leti. Ocitno imamo tudi mi "teksas"?
Ne pozabi, da ima Texas tudi ogromno rast prebivalstva kar pomeni, da poraba konkretno raste.

V resnici je zadeva precej bolj kompleksna kot ti jo prikazujejo mediji. Ampak ja - Texas bo moral porihtati infrastrukturo, da prezivi nekajdnevne mrzla obdobja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

hruske ::

Poanta je, da so elektrarne projektirane za precej ozko temperaturno območje, žal. Marsikdaj tudi ostala infrastruktura.

Podobno tudi NEK in tudi druge termoelektrarne v poletni vročini izgubijo nekaj odstotkov na učinkovitosti. Če v NEK ne bi po vročinskem valu 2003 postavili dodatnega hladilnega stolpa, bi jih to od takrat še bolj teplo.
Rad imam tole državico. <3

starfotr ::

Hladilni stolpi tudi povečajo lastno rabo energije. Ampak biti morajo in so sestavni del elektrarn. NEK2 mora seveda tudi imeti hladilne stolpe, saj ne bo mogoče Save še bolj segreti in bo to njen edini vir hlajenja.

gruntfürmich ::

hruske je izjavil:

Poanta je, da so elektrarne projektirane za precej ozko temperaturno območje, žal. Marsikdaj tudi ostala infrastruktura.

projektirane na ozko območje maximalnega izkoristka. to pa je tudi vse.
če temperatura v kondenzatorju zraste, pade podtlak in malo pade izkoristek. nič drastičnega da bi se kdo moral veliko obregnit v neko 'ozko' območje.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

hruske ::

gruntfürmich je izjavil:

hruske je izjavil:

Poanta je, da so elektrarne projektirane za precej ozko temperaturno območje, žal. Marsikdaj tudi ostala infrastruktura.

projektirane na ozko območje maximalnega izkoristka. to pa je tudi vse.
če temperatura v kondenzatorju zraste, pade podtlak in malo pade izkoristek. nič drastičnega da bi se kdo moral veliko obregnit v neko 'ozko' območje.


Ko se elektrarna varnostno zaustavi, ker ni več pretoka vode skozi eno cev, ki je zamrznila, ker na njej ni bilo izolacije, izkoristek pade na nič? Ajde, verjetno bi lahko tudi tako rekel ... :))
Rad imam tole državico. <3

J.McLane ::

Kako poteka podiranje jedrske elektrarna in koliko to stane:


Nove sicer gradijo tudi s tem v mislih, ampak koliko zares?
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

gruntfürmich ::

hruske je izjavil:

gruntfürmich je izjavil:

hruske je izjavil:

Poanta je, da so elektrarne projektirane za precej ozko temperaturno območje, žal. Marsikdaj tudi ostala infrastruktura.

projektirane na ozko območje maximalnega izkoristka. to pa je tudi vse.
če temperatura v kondenzatorju zraste, pade podtlak in malo pade izkoristek. nič drastičnega da bi se kdo moral veliko obregnit v neko 'ozko' območje.


Ko se elektrarna varnostno zaustavi, ker ni več pretoka vode skozi eno cev, ki je zamrznila, ker na njej ni bilo izolacije, izkoristek pade na nič? Ajde, verjetno bi lahko tudi tako rekel ... :))

boš malo več moral napisati da ti kvalitetno odgovorim. ampak se bojim, da nimaš veliko informacij in da se tudi nič ne spoznaš na elektrarne...

hruske je izjavil:

Če v NEK ne bi po vročinskem valu 2003 postavili dodatnega hladilnega stolpa, bi jih to od takrat še bolj teplo.

teplo-neteplo.
hladilni stolpi niso 'samo' za hlajenje hladilne vode skozi kondenzator, da bi bila bolj hladna.
hladilni stolpi v NEK služijo tudi kot izolacija od save, ki je hudournik in zato pri nalivih zelo umazana, in lahko zamaši cevi skozi kondenzator. to je večji problem.
ter save NEK ne sme preveč segreti ko hladilno vodo spušča nazaj v savo, kar je problem pri nizkih pretokih poleti.
bolj za te primere se mi zdi da so se hladilni stolpi naredili.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

starfotr ::

hruske je izjavil:

gruntfürmich je izjavil:

hruske je izjavil:

Poanta je, da so elektrarne projektirane za precej ozko temperaturno območje, žal. Marsikdaj tudi ostala infrastruktura.

projektirane na ozko območje maximalnega izkoristka. to pa je tudi vse.
če temperatura v kondenzatorju zraste, pade podtlak in malo pade izkoristek. nič drastičnega da bi se kdo moral veliko obregnit v neko 'ozko' območje.


Ko se elektrarna varnostno zaustavi, ker ni več pretoka vode skozi eno cev, ki je zamrznila, ker na njej ni bilo izolacije, izkoristek pade na nič? Ajde, verjetno bi lahko tudi tako rekel ... :))


Nuklearka je v stacionarnem stanju, ko obratuje na 100 %. Nasprotno so ostale elektrarne v stacionarnem stanju, ko je 0 % in se vse ohladi.

Ko nuklearka dela na 100 %, je mirno in spokojno. Ko se ustavi (remont, prisilna ustavitev, dokončno ugašanje ...) je "panika" in ni stacionarnega stanja.

Ko zaustavijo hidro generatorje, spustijo vodo skozi jez in je zadeva rešena. Ko zaustavijo termo elektrarno, počakajo da se ohladi in je zadeva tudi rešena. Torej stacionarno stanje je, ko ne delajo te elektrarne.

Medtem ko pravo delo se v nuklearki začne šele, ko stoji in ne oddaja nič v omrežje.

hruske ::

Povedano drugače: dodatni hladilni stolpi pri NEK služijo večji zanesljivosti obratovanja v okviru obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja, pa naj bojo to visoke zunanje temperature in prenizek pretok Save, ali pa hudourniški pretok Save. Oboje je v večji meri posledica spreminjanja parametrov okolja, za katere pa NEK prvotno ni bila projektirana.

Sisteme se da nadgradit, samo pač ne smeš škrtarit. Me veseli, da v NEK ne škrtarijo.

V Teksasu pa so iz delovanja cepale vse elektrarne, vključno z nuklearko:

"Everything that could go wrong has gone wrong," said Joshua Rhodes, a research associate at the University of Texas at Austin. Some power plants were off for scheduled maintenance. Coal piles and equipment at coal plants froze. A nuclear plant tripped offline because of frozen equipment. Some solar panels were plagued by snow, and the blades on some wind turbines froze. By far the biggest failures stemmed from natural gas.


Dokler imaš pri termoelektrarni skozi cevi pretok, je še ok. Ko zamrzne tisti neizoliran del, ki je izpostavljen vetru pri -20C in se elektrarna zaustavi, se bo ves odsek podhladil, ker ni več pretoka.

Pač ... parametri okolice se spreminjajo do te mere, da se že zaradi tega manjša zanesljivost delovanja naših naprav, pa naj gre za (termo)elektrarno, železniške tire, gume, itd.
Rad imam tole državico. <3

gruntfürmich ::

hruske je izjavil:

Dokler imaš pri termoelektrarni skozi cevi pretok, je še ok. Ko zamrzne tisti neizoliran del, ki je izpostavljen vetru pri -20C in se elektrarna zaustavi, se bo ves odsek podhladil, ker ni več pretoka.

Pač ... parametri okolice se spreminjajo do te mere, da se že zaradi tega manjša zanesljivost delovanja naših naprav, pa naj gre za (termo)elektrarno, železniške tire, gume, itd.

ne. to ni manjša zanesljivost obratovanja ampak slabo načrtovanje sistemov.

hruske je izjavil:

...pa naj bojo to visoke zunanje temperature in prenizek pretok Save, ali pa hudourniški pretok Save. Oboje je v večji meri posledica spreminjanja parametrov okolja, za katere pa NEK prvotno ni bila projektirana.

ne verjamem da pred 50 leti sava ni bila hudournik...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

fujtajksel ::

starfotr je izjavil:


Nuklearka je v stacionarnem stanju, ko obratuje na 100 %. Nasprotno so ostale elektrarne v stacionarnem stanju, ko je 0 % in se vse ohladi.

Ko nuklearka dela na 100 %, je mirno in spokojno. Ko se ustavi (remont, prisilna ustavitev, dokončno ugašanje ...) je "panika" in ni stacionarnega stanja.

Ko zaustavijo hidro generatorje, spustijo vodo skozi jez in je zadeva rešena. Ko zaustavijo termo elektrarno, počakajo da se ohladi in je zadeva tudi rešena. Torej stacionarno stanje je, ko ne delajo te elektrarne.

Medtem ko pravo delo se v nuklearki začne šele, ko stoji in ne oddaja nič v omrežje.


Pri NEK1 je res tako, ker je vodenje ročno, pri vsakih manevrih je treba bit zelo previden. Bi bilo lahko precej bolj mirno tudi takrat ko stoji, ampak vsi nestrpno čakajo kdaj bodo megavati spet nazaj in štejejo izgubo, ker je elektrika iz nje poceni.

Nove nuklearke imajo avtomatsko vodenje in lahko mnogo enostavneje sledijo spremembam zahtevane moči z neko max dovoljeno hitrostjo. Tako v teoriji lahko pomagajo pri regulaciji omrežja. Je pa vseeno problem, da če je moč zmanjšana, prodaja pade in odplačevanje kredita se podaljša. Ekonomija je pri novih nuklearkah že itak bolj neugodna s proizvodno ceno ca 120€/MWh, če pa bi delala v povprečju na 50% bi bilo toliko slabše.

hruske ::

gruntfürmich je izjavil:

hruske je izjavil:

Dokler imaš pri termoelektrarni skozi cevi pretok, je še ok. Ko zamrzne tisti neizoliran del, ki je izpostavljen vetru pri -20C in se elektrarna zaustavi, se bo ves odsek podhladil, ker ni več pretoka.

Pač ... parametri okolice se spreminjajo do te mere, da se že zaradi tega manjša zanesljivost delovanja naših naprav, pa naj gre za (termo)elektrarno, železniške tire, gume, itd.

ne. to ni manjša zanesljivost obratovanja ampak slabo načrtovanje sistemov.



Pravzaprav je vseeno: slabo načrtovanje sistema, manjko vzdrževanja, škrtarjenje s pripravljenostjo na večje okoljske ekstreme od preteklih ... vse to je lahko razlog za zmanjšano zanesljivost obratovanja.


gruntfürmich je izjavil:


hruske je izjavil:

...pa naj bojo to visoke zunanje temperature in prenizek pretok Save, ali pa hudourniški pretok Save. Oboje je v večji meri posledica spreminjanja parametrov okolja, za katere pa NEK prvotno ni bila projektirana.

ne verjamem da pred 50 leti sava ni bila hudournik...


Je bila, ampak pred 50 leti je bilo v atmosferi zaznavno manj vodne pare in so bili nalivi še vedno hudourniški, ampak manjši.
Rad imam tole državico. <3

pegasus ::

Odličen clickbait: World is getting 120 new 1GW nuclear fusion power plants this year ... Seveda v obliki fotovoltaike. Kakšna je ta cifra v fisiji?

feryz ::

Matr koliko štroma bi bilo, če bi bil to resen vir elektrike? Tako pa se skoraj nikjer ne pozna. Razen v denarnicah tistih, ki jih imajo.

Fluido ::

feryz je izjavil:

Matr koliko štroma bi bilo, če bi bil to resen vir elektrike? Tako pa se skoraj nikjer ne pozna. Razen v denarnicah tistih, ki jih imajo.


Sej je resen vir elektrike, sonce je lani proizvedlo več kot 8 % vsega štroma v EU, obnovljvi viri skupaj pa že več kot 40 % (40,6 % če smo natančni). In vsako leto delež strmo narašča.


Tudi v Sloveniji sonce že zagotavlja 7,58 %, obnovljivi viri skupaj pa že 50,85 % vse električne energije (sonce+hidro+bioplin+biomasa+veter).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

DamijanD ::

Delno povezano s tematiko: včeraj konkreten izpad na Balkanu:
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-vr...

borut_p ::

Ker denar ki bo sel iz nek2 gre direkt iz proracuna al kako? Slo nima tega €€ nikoli. Denar bo sel iz namenskega kredita evrope.
Torej ... tvoj argument je bz

mertseger ::

Zakaj ne izbrati francoskega EDF

https://reneweconomy.com.au/french-nucl...

mertseger ::

pegasus je izjavil:

Odličen clickbait: World is getting 120 new 1GW nuclear fusion power plants this year ... Seveda v obliki fotovoltaike. Kakšna je ta cifra v fisiji?


Letos ca. 7 GW. Ampak ni moč tista ki šteje ampak predvsem energija ...in še to takrat ko jo rabiš. Kar poslušam od večjih proizvajalcev bo tole še velika tragikomedija v nekaj letih sploh če bi šlo s takim tempom naprej. Pa tudi za majhne proizvajalce bo nastal problem ko bodo šle cene še v minus.

starfotr ::

Odlično. Čim prej naj poči.

Lonsarg ::

Cena elektrike ko sije sonce bo padala dokler ne bo dovolj poceni da bomo iz tega delal sinteticni plin z zimo.

Skratka zdele je odkupna cena 5 centov za odvec proizvedeno, cez 10 let bo pa 2 centa :)

Skratka odkup je in bo tako slab, da bo za vse ki niso na starem netmeteringu baterija obvezna. Da cimvec sam porabis.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

starfotr ::

Kakšna baterija neki? Taka, ki ti pol leta ne obratuje?

J.McLane ::

Negativne cene zaradi SE so samo čez dan, od 18h do 21h je elektrika še vedno draga, to bodo poglihale baterije

Pozimi bo pa elektrika pač draga čez cel dan, ker bomo še zmeraj nekaj morali kuriti v TE. Pa naj bo plin, lignit, biomasa ali sintetični plin.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

starfotr ::

https://www.bisol-energija.si/dinamicni...

Tukaj imaš grafe s cenami za par dni nazaj.

Primer enega grafa:



Cene na borzi padejo na 0 ali gredo v negativno samo za nekje 5-6 ur v dnevu.

Če pogledamo na primer včerajšnji dan pa ni bilo nič negativnega.

J.McLane ::

Ja in? A misliš, da če bi imel proizvodnjo v pasu iz JEK pa nebi bilo negativnih cen?

Ceno postavlja ponudba IN povpraševanje, povpraševanje pa pri elektriki nikoli ni "v pasu".
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

starfotr ::

Fora je v tem, da zagovorniki PV+bat govorijo o tem da bo elektrika praktično zastonj. Samo zvečer bo pa treba malo plačat.

Fluido ::

starfotr je izjavil:

Fora je v tem, da zagovorniki PV+bat govorijo o tem da bo elektrika praktično zastonj. Samo zvečer bo pa treba malo plačat.


Ja sej, lih super, čez dan lepo doma baterijo fino fanj nafilaš zastonj do polnega (ali pa celo po negativni ceni, torej da tebi plačajo da vzameš) in potem lepo zvečer in ponoči vlečeš iz baterije.

starfotr je izjavil:

https://www.bisol-energija.si/dinamicni...

Tukaj imaš grafe s cenami za par dni nazaj.

Primer enega grafa:



Cene na borzi padejo na 0 ali gredo v negativno samo za nekje 5-6 ur v dnevu.

Če pogledamo na primer včerajšnji dan pa ni bilo nič negativnega.



23.7 je bila nedelja. Pregledal sem tvoj link in negativne cene so zaenkrat samo na sončne dneve samo čez vikend. Čez teden čez dan negativnih cen ni. Torej še zdaleč nimamo zadosti sončnih elektrarn.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

J.McLane ::

starfotr je izjavil:

Fora je v tem, da zagovorniki PV+bat govorijo o tem da bo elektrika praktično zastonj. Samo zvečer bo pa treba malo plačat.


Torej boš brez večjega problema dal link na tako izjavo.

Aja, ne boš ker je to zraslo samo v tvoji glavi.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

fujtajksel ::

Fluido je izjavil:


Ja sej, lih super, čez dan lepo doma baterijo fino fanj nafilaš zastonj do polnega (ali pa celo po negativni ceni, torej da tebi plačajo da vzameš) in potem lepo zvečer in ponoči vlečeš iz baterije.


Vseeno to ni ravno "zastonj kosilo", ker so baterije drage, pa tudi večne niso. Jo moraš zelo dobro izkoriščat, da se ti naložba v doglednem času povrne in ne vem če se pri pogojih distributerja sploh. Tudi če je elektrika s katero polniš zastonj, elektrika ki pride ven iz baterije preračunano še zdaleč ni poceni. Za pokrivat dnevne luknje še gre, ampak pri znatnih mesečnih in sezonskih luknjah mislim da cenovno ne moreš bit konkurenčen JE.

Fluido je izjavil:

... 23.7 je bila nedelja. Pregledal sem tvoj link in negativne cene so zaenkrat samo na sončne dneve samo čez vikend. Čez teden čez dan negativnih cen ni. Torej še zdaleč nimamo zadosti sončnih elektrarn.


Ja, zato se še splača štepat panele. Ampak ta vrata se zapirajo. Če ne bomo postavili kmalu, se ne bo več izplačalo. Pa treba bi bilo vlagat v velike SE, kjer za kW plačaš pol manj kot pri razdrobljenih hišnih.

Fluido ::

Vseeno to ni ravno "zastonj kosilo", ker so baterije drage, pa tudi večne niso. Jo moraš zelo dobro izkoriščat, da se ti naložba v doglednem času povrne in ne vem če se pri pogojih distributerja sploh.

Zastonj kosilo ni, je pa izjemno poceni kosilo. Današnje LFP baterije imajo pri režimu filanja do 90 % in praznjenja do 10 % (torej 80% DoD) 10.000 ciklov preden kapaciteta pade do 80 % (do 60 % prvotne kapacitete pa 20.000 ciklov) Cena baterij je 60 EUR na kWh. Torej lahko izračunamo ceno shranjene kWh v obliki obrabe baterije. 60 EUR / (20.000 ciklov *0,6 x 0,8 )=0,00625 EUR =0,625 centa na shranjeno kWh=6,25 EUR na shranjeno MWh. Če je energija s katero filaš baterijo zastonj, potem je to cca končna cena. Dobrih 6 EUR na MWh je izredno poceni, povprečna cena energije na borzi je 80 EUR na MWh, cena energije iz novih nukleark pa 150 do 200 EUR na MWh.

Za pokrivat dnevne luknje še gre, ampak pri znatnih mesečnih in sezonskih luknjah mislim da cenovno ne moreš bit konkurenčen JE.

Nove nuklearke so najdražja energija, karkoli drugega je bolj konkurenčno. Ustrezen MIKS obnovljivih virov energije vključno z tistimi "on demand", recimo biomasa, ki bi predstavljal nekje 5 do 10 % letne rabe elektrike je overall cca 3x ceneje kot energija iz novih nukleark.

Ps: še precej večje število ciklov imajo LTO baterije (45.000 ciklov do 80 % prvotne kapacitete), je pa res da so cca 3x dražje na kWh kot pa LFP baterije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

Fluido ::

Jo moraš zelo dobro izkoriščat, da se ti naložba v doglednem času povrne in ne vem če se pri pogojih distributerja sploh.

Vračilna doba za te megabaterije je lahko tudi manj kot 1 leto, konkreten primer: baterija je stala 66 milijonov (zgooglej), v 2 letih pa je povrnila 150 milijonov dolarjev, večina tega profita je na račun stabilizacije frekvence električne mreže.

"In its first two years of operation the Hornsdale Power Reserve confirmed the benefits associated with grid-scale batteries in the National Electricity Market and saved South Australian consumers over $150 million."
https://hornsdalepowerreserve.com.au/
https://electrek.co/2018/09/24/tesla-po...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

starfotr ::

J.McLane je izjavil:

starfotr je izjavil:

Fora je v tem, da zagovorniki PV+bat govorijo o tem da bo elektrika praktično zastonj. Samo zvečer bo pa treba malo plačat.


Torej boš brez večjega problema dal link na tako izjavo.

Aja, ne boš ker je to zraslo samo v tvoji glavi.


https://etip-pv.eu/publications/etip-pv...

Vsi govorijo o tem, kako bodo skozi desetletja padale cene panelov. Pozabljajo pa, da so glavnina cene panelov surovine, predvsem kovine. In cena pridobivanja kovin je neposredno povezana s ceno elektrike. Ne moremo pričakovat nižje cene kovin in posledično panelov, če se bo elektrika dražila.

Skratka, elektrika ne bo zastonj. Tudi če paneli in baterije strmoglavijo skoraj na nulo.

fujtajksel ::

Fluido je izjavil:

Vseeno to ni ravno "zastonj kosilo", ker so baterije drage, pa tudi večne niso. Jo moraš zelo dobro izkoriščat, da se ti naložba v doglednem času povrne in ne vem če se pri pogojih distributerja sploh.

Zastonj kosilo ni, je pa izjemno poceni kosilo. Današnje LFP baterije imajo pri režimu filanja do 90 % in praznjenja do 10 % (torej 80% DoD) 10.000 ciklov preden kapaciteta pade do 80 % (do 60 % prvotne kapacitete pa 20.000 ciklov) Cena baterij je 60 EUR na kWh. Torej lahko izračunamo ceno shranjene kWh v obliki obrabe baterije. 60 EUR / (20.000 ciklov *0,6 x 0,8 )=0,00625 EUR =0,625 centa na shranjeno kWh=6,25 EUR na shranjeno MWh. Če je energija s katero filaš baterijo zastonj, potem je to cca končna cena. Dobrih 6 EUR na MWh je izredno poceni, povprečna cena energije na borzi je 80 EUR na MWh, cena energije iz novih nukleark pa 150 do 200 EUR na MWh.

Za pokrivat dnevne luknje še gre, ampak pri znatnih mesečnih in sezonskih luknjah mislim da cenovno ne moreš bit konkurenčen JE.

Nove nuklearke so najdražja energija, karkoli drugega je bolj konkurenčno. Ustrezen MIKS obnovljivih virov energije vključno z tistimi "on demand", recimo biomasa, ki bi predstavljal nekje 5 do 10 % letne rabe elektrike je overall cca 3x ceneje kot energija iz novih nukleark.

Ps: še precej večje število ciklov imajo LTO baterije (45.000 ciklov do 80 % prvotne kapacitete), je pa res da so cca 3x dražje na kWh kot pa LFP baterije.


Rad bi verjel, da so obnovljivi viri cenejši kot JE, ampak zaenkrat je ekonomika na mizi kolikor vem žal še manj obetavna oz jasna kot za JE.
Tvoji podatki za LFP se mi zdijo preveč optimistični. Ponavadi je navedenih precej manj ciklov in precej višja cena (capex). Poleg tega je tudi znaten opex, ker je npr treba vzdrževati nizko delovno temperaturo, pa round-trip izgube reda 20%. Očitno je, da se zadeva za pokrivanje dnevnih konic že splača, ampak za sezonsko hranjenje se nikakor ne more. Za zimo bo treba napraskat še kaj poleg biomase (z vodikom je žal podoben problem ker so rezervoarji dragi).
Se strinjam da so baterije vredu za primarno regulacijo frekvence. Koliko se to splača je pa odvisno od regulatorja ki določa cene.

Fluido ::

Rad bi verjel, da so obnovljivi viri cenejši kot JE, ampak zaenkrat je ekonomika na mizi kolikor vem žal še manj obetavna oz jasna kot za JE.


Dosti bolj obetavna, tole je za prebrat, vključno z temi študijami ki jih omenjajo:
100%25 renewable energy @ Wikipedia

Researchers agree: The world can reach a 100% renewable energy system by or before 2050
https://www.brookes.ac.uk/about-brookes...

Študija iz zgornjega linka:
https://ieeexplore.ieee.org/document/98...

Kogar zanima malo bolj, priporočam ogled tega intervjuja z profesorjem iz študije:


Tvoji podatki za LFP se mi zdijo preveč optimistični. Ponavadi je navedenih precej manj ciklov in precej višja cena (capex). Poleg tega je tudi znaten opex, ker je npr treba vzdrževati nizko delovno temperaturo, pa round-trip izgube reda 20%.

Niso nič preveč optimistični, so dejansko taki kot sem navedel, LFP baterije se že da dobit po 60 € na kWh in to pri prodaji na drobno (spodnji link), pri prodaji na debelo direktno od proizvajalca še dosti nižje.
https://www.nkon.nl/rechargeable/lifepo...
10.000 ciklov:
" Conventional lithium-polymer (Li-Pol) or lithium-ion (Li-Ion) batteries chemically degrade after approximately 300-1000 charging cycles and their capacity begins to decline sharply, LFP cells still retain up to 80 % of their original capacity after 10,000 cycles."
https://gwl.eu/technologies/

https://www.evlithium.com/LiFePO4-Batte...


Torej 10.000 ciklov do 80 % začetne kapacitete. Jaz sem nato zadevo ekstrapoliral do 20.000 ciklov do 60 % začetne kapacitete. Vendar tudi če ne ekstrapoliram, je cena na shranjeno MWh še vedno zelo ugodna, potem je račun tak:
60 € /(10.000 ciklov *0,9 *0,8 DoD) =0.0083 € na kWh= 8,3 € na MWh
Razlaga faktorjev: 0,9 ker je končna kapaciteta po 10.000 ciklih enaka 80 %, torej v povprečju je to 90 % skozi teh 10.000 ciklov, zato faktor 0,9
0,8 pa je zaradi praznenja od 10 do 90 % (torej 80 % DoD ali depth of discharge).

LTO baterije pa:
"In 2024, Toshiba specified an expected life of 45,000 cycles at 10C for its "high power" 2.9Ah SCiB cell."

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

Fluido ::

Poleg tega je tudi znaten opex, ker je npr treba vzdrževati nizko delovno temperaturo, pa round-trip izgube reda 20%

Baterije se ne segrevajo pri tako nizkih praznilnih tokovih, smiselno je sicer v baterijski konterjner dat eno klimatsko napravo, ker pri nižjih temperaturah je življenjska doba daljša, ampak to pa res ni težava zagotovit. Glede round-trip izkoristka, to si mislil izgube pri AC-DC in nato DC-AC pretvorbi? Obe pretvorbi skupaj z slabimi komponentami res dasta cca 80 % skupni izkoristek pretvorb, ampak z ustrezno izbiro komponent pa se izgube znižat na 10 % za obe pretvorbi (AC-DC in nazaj), same izgube v bateriji so pod 1 % za LFP.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

starfotr ::

Saj imamo slovenskega sestavljavca baterij.

https://www.tab.si/li-ion-batteries/

Fluido ::

Očitno je, da se zadeva za pokrivanje dnevnih konic že splača, ampak za sezonsko hranjenje se nikakor ne more.

Baterije za sezonsko hranjenje noben resen ne predlaga, za sezonsko hranjenje bo treba uporabit neko rezervo on demand (biomasa, vodik, bioplin, magar tud navaden plin, glede na to da bi predstavljal samo 5 do 10 % letne porabe elektrike ni neke panike).

fujtajksel ::

> Dosti bolj obetavna, tole je za prebrat, vključno z temi študijami ki jih omenjajo: ...

Ja optimističnih študij kolkr češ. Ampak ko pa gledaš kam boš denar zdajle v zeleni prehod vložil tako da se razumno hitro povrne, se izkaže da se splača v FV, baterije, ČHE, ampak da s tem ne boš rešil zime in da se kup zelo obetavnih tehnologij ne izplača brez zelo izdatnih subvencij in da si z golobi na strehi težko pomagaš.

> Niso nič preveč optimistični, so dejansko taki kot sem navedel, LFP baterije se že da dobit po 60 € na kWh in to pri prodaji na drobno (spodnji link), pri prodaji na debelo direktno od proizvajalca še dosti nižje.

Ne moreš gledat samo golih celic, zraven je treba računat še pretvornike, lokacijo/hišo, hlajenje, priklop...

> 10.000 ciklov:
" Conventional lithium-polymer (Li-Pol) or lithium-ion (Li-Ion) batteries chemically degrade after approximately 300-1000 charging cycles and their capacity begins to decline sharply, LFP cells still retain up to 80 % of their original capacity after 10,000 cycles."

Ni problem dobit vire ki to trdijo "expected". Večji problem je dobit pogodbo, ki bo potem to tudi dejansko jamčila s penali ob razumnih pogojih in ceni, ker sicer imaš le prazno obljubo.
Tudi ne moreš računat da boš delal več kot cikel na dan (imaš kdaj možnost dva, kdaj pa tudi nobenega), tako da je napredek od 300 do 10000 ciklov pomemben, se pa nima tolk smisla slinit za 45000.

> Baterije se ne segrevajo pri tako nizkih praznilnih tokovih, smiselno je sicer v baterijski konterjner dat eno klimatsko napravo, ker pri nižjih temperaturah je življenjska doba daljša, ampak to pa res ni težava zagotovit. Glede round-trip izkoristka, to si mislil izgube pri AC-DC in nato DC-AC pretvorbi? Obe pretvorbi skupaj z slabimi komponentami res dasta cca 80 % skupni izkoristek pretvorb, ampak z ustrezno izbiro komponent pa se izgube znižat na 10 % za obe pretvorbi (AC-DC in nazaj), same izgube v bateriji so pod 1 % za LFP.

Baterije seveda se segrevajo. Ne vem kje si našel 1%, številke za razne liion baterije so 96-91%, pri tem da držiš temperaturo 20 stopinj sicer še pade. Če hočeš baterijo dobro izkoristit, bo delala na max rated moči, da kupiš elektriko takrat ko je najcenejša špica in jo prodaš ko je najdražja. Izkoristek ob predpostavki 5% izgub v vsako smer + 5% v bateriji v vsako smer.

gruntfürmich ::

Fluido je izjavil:

večina tega profita je na račun stabilizacije frekvence električne mreže.

:))
po mojem veš inžinirček, da tega mikropoliranja frekvence iz baterij nobeden ne potrebuje, pa vseeno v svojem slogu lažeš
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Fluido ::


Ja optimističnih študij kolkr češ. Ampak ko pa gledaš kam boš denar zdajle v zeleni prehod vložil tako da se razumno hitro povrne, se izkaže da se splača v FV, baterije, ČHE, ampak da s tem ne boš rešil zime in da se kup zelo obetavnih tehnologij ne izplača brez zelo izdatnih subvencij in da si z golobi na strehi težko pomagaš.

Si sploh prebral kaj piše na spodnjem linku? Očitno ne. Tudi pesimistične študije napovedujejo prevlado obnovljivih virov v prihodnosti. DANAŠNJE CENE so pa take (splača se še precej stvari poleg tistih ki si jih ti naštel):

Levelized cost of electricity @ Wikipedia

gruntfürmich je izjavil:

Fluido je izjavil:

večina tega profita je na račun stabilizacije frekvence električne mreže.

:))
po mojem veš inžinirček, da tega mikropoliranja frekvence iz baterij nobeden ne potrebuje, pa vseeno v svojem slogu lažeš


Seveda se to potrebuje, ni bilo prav nobene laži. Večina prihodkov teh megabaterij ni prodaja energije same, ampak so usluge reguliranja frekvence električne mreže. Poglej za nazaj, te grafe sem že objavljal pred dobrim letom. Evo konkretno (velika večina prihodka NI prodaja energije (označeno z oranžno barvo), to velja pri vseh, razen pri eni, ki regulacije frekvence sploh ne izvaja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

Fluido ::

Also, megabaterije so pri regulaciji frekvence tako uspešne, da so po njihovi inštalaciji ceno teh storitev na trgu znižale za 90 %!
South Australia's grid service costs slashed 90% by Tesla battery
https://www.utilitydive.com/news/south-...

Tesla's giant battery in Australia reduced grid service cost by 90%
https://electrek.co/2018/05/11/tesla-gi...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

Fluido ::

Ne moreš gledat samo golih celic, zraven je treba računat še pretvornike, lokacijo/hišo, hlajenje, priklop...

Seveda gledaš ceno samih celic, ko celice crknejo, se jih zamenja.

Ni problem dobit vire ki to trdijo "expected". Večji problem je dobit pogodbo, ki bo potem to tudi dejansko jamčila s penali ob razumnih pogojih in ceni, ker sicer imaš le prazno obljubo.

V okviru znanstvenih študij so bili izvedeni testi cikliranja baterij, ki dejansko kažejo življenjsko dobo 10.000 ciklov preden kapaciteta pade na 80 % začetne.

https://batteryuniversity.com/article/b...

Tudi ne moreš računat da boš delal več kot cikel na dan (imaš kdaj možnost dva, kdaj pa tudi nobenega), tako da je napredek od 300 do 10000 ciklov pomemben, se pa nima tolk smisla slinit za 45000.

Zakaj ne bi imel 45.000 ciklov? Boš pač mel baterije za 123 let pri 1 ciklu dnevno in za 30 let pri 4 ciklih dnevno (dalo bi se delat 4 cikle dnevno brez težav). Več kot zdržijo boljše je.

Baterije seveda se segrevajo. Ne vem kje si našel 1%, številke za razne liion baterije so 96-91%, pri tem da držiš temperaturo 20 stopinj sicer še pade. Če hočeš baterijo dobro izkoristit, bo delala na max rated moči, da kupiš elektriko takrat ko je najcenejša špica in jo prodaš ko je najdražja. Izkoristek ob predpostavki 5% izgub v vsako smer + 5% v bateriji v vsako smer.

Izgube v bateriji nikakor niso 5 % pri teh baterijskih zalogovnikih, kjer je C rate relativno nizek, ampak so okrog 1 %. Konkretno, na spodnjem linku je baterija kapacitete 1000 MWh, moči 250 MW. Torej C rate je 0,25. Pri takem C rate se baterija ne bo skoraj nič grela. Na splošno je C rate pri takih sistemih relativno nizek. Tvojih 5 % izgube v bateriji večja morda pri kakšen električnem kolesu, kjer je baterija tako majhna in tok praznenja tako velik da se baterija sprazni v eni uri ali celo v pol ure (1 do 2 C).
https://www.energy-storage.news/dutch-m...

Izkoristek same baterije je za litijonske baterije okrog 99 % pri zmernih praznilnih tokovih (C rate), pri LFP baterijah, ki imajo še precej nižjo notranjo upornost baterije v primerjavi z NMC baterijami pa še precej manj.
"Lithium-ion batteries have one of the best coulombic efficiency ratings. Indeed, this can be as high as 99% when charging with a moderate current at a cool ambient temperature. Interestingly enough, Panasonic found the rating improved slightly after a number of cycles."
https://blog.upsbatterycenter.com/coulo...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()

fikus_ ::

starfotr je izjavil:

Saj imamo slovenskega sestavljavca baterij.

https://www.tab.si/li-ion-batteries/


Tu zadaj je Kitajc. Vprašanje koliko je SLO vložka v te baterije, mogoče konfiguracija po naročilu.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

Fluido ::

Konkretno naš baterijski sistem doma, v letu 2024 smo v baterijo shranili 2780,53 kWh, iz nje vzeli pa 2745,42 kWh, torej izgub v bateriji je bilo cca 1 %.

J.McLane ::

starfotr je izjavil:

J.McLane je izjavil:

starfotr je izjavil:

Fora je v tem, da zagovorniki PV+bat govorijo o tem da bo elektrika praktično zastonj. Samo zvečer bo pa treba malo plačat.


Torej boš brez večjega problema dal link na tako izjavo.

Aja, ne boš ker je to zraslo samo v tvoji glavi.


https://etip-pv.eu/publications/etip-pv...

Vsi govorijo o tem, kako bodo skozi desetletja padale cene panelov. Pozabljajo pa, da so glavnina cene panelov surovine, predvsem kovine. In cena pridobivanja kovin je neposredno povezana s ceno elektrike. Ne moremo pričakovat nižje cene kovin in posledično panelov, če se bo elektrika dražila.

Skratka, elektrika ne bo zastonj. Tudi če paneli in baterije strmoglavijo skoraj na nulo.


No verjetno si midva vsak po svoje interpretiriva tvoj pojem "pratkično zastonj". ~30€/MWh kolikor je v tem dokumentu je še vedno nek denar in vse prej kot zastonj.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

hruske ::

fujtajksel je izjavil:

Poleg tega je tudi znaten opex, ker je npr treba vzdrževati nizko delovno temperaturo, pa round-trip izgube reda 20%.


En slovenski distributer je prišel do tega, da ima distribucijska baterija na letnem nivoju 40% izgub (oz. 60% učinkovitost), v glavnini zaradi konstantne potrebe laufanja klime, da so baterije na pravi temperaturi.
Rad imam tole državico. <3

Fluido ::

hruske je izjavil:

fujtajksel je izjavil:

Poleg tega je tudi znaten opex, ker je npr treba vzdrževati nizko delovno temperaturo, pa round-trip izgube reda 20%.


En slovenski distributer je prišel do tega, da ima distribucijska baterija na letnem nivoju 40% izgub (oz. 60% učinkovitost), v glavnini zaradi konstantne potrebe laufanja klime, da so baterije na pravi temperaturi.


Tole nekak nima smisla. Kot smo že omenili zgoraj je izgub v bateriji cca 1 %. To pomeni na 1 MWh je izgub 10 kWh. Za to odvest pri COP3 rabiš cca 3,3 kWh elektrike. Torej na 1000 kWh zgubiš zarad hlajenja 3,3 kWh oziroma 0,33 %. Seveda imaš potem tudi vdor toplote skozi stene kjer so shranjene baterije, vendar z ustrezno izolacijo lahko to zmanjšaš na minimum. AC-DC in DC-AC izgube pa ni treba odvajat s klimo, saj so lahko komponente tudi zunaj (v drugem kontejnerju) hlajene z zunanjim zrakom.

Tule navajajo celoten round trip effiency za baterije (vklučno z AC/DC in DC/AC) pretvorbo 91,1 % in to celo pri visokih praznilnih tokovih (1C). Vendar navadno pri takih sistemih praznilni tokovi niso tako visoki (0,25 do 0,5C), kar bi še za okrog 4 % izboljšalo izkoristek.
https://pure.manchester.ac.uk/ws/portal...

"The battery energy storage system achieves a round-trip efficiency of 91.1% at 180kW (1C) for a full charge / discharge cycle."

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fluido ()
««
119 / 121
»»