Slo-Tech - Estonija je poleg Velike Britanije, Švice in ZDA ena izmed držav, ki najbolj podpirajo in tudi v praksi izvajajo volitve tudi prek elektronskih metod. Leta 2005 so prvikrat izvedli e-volitve, in sicer je šlo za volitve na občinski ravni. Od tedaj so to prakso prenesli tudi na parlamentarne volitve in leta 2011 je bila na njih že četrtina vseh glasov oddanih elektronsko. Z možnostjo elektronske oddaje glasov bodo nadaljevali tudi na prihajajočih volitvah v oktobru.
Elektronske volitve pa porajajo tudi številna vprašanja glede možnosti zlorab in nadzora, čeprav v Estoniji teh očitkov še ni bilo in za zdaj projekt velja za velik uspeh. Da bi tako tudi ostalo in da bi povečali varnost ter transparentnost e-volitev, so se Estonci odločili za popolno razkritje izvorne kode programov, ki tečejo na strežniški strani pri e-volitvah.
Od tega tedna je koda javno objavljena na internetu (pogledate jo lahko na GitHubu). Izvorna koda je bila pod določenimi pogoji dostopna že doslej, a je bilo treba podpisati pogodbo o nerazkrivanju informacij (NDA). Sedaj teh omejitev ni več, saj si jo lahko ogleda vsakdo. S tem želijo tudi zmanjšati možnost incidentov, kot se je npr. zgodil leta 2011, ko je nek študent po e-volitvah objavil koncept, kako bi bilo mogoče manipulirati s sistemom, tako da bi onemogočili glasovanje za nekega kandidata, ne da bi to volivci opazili. Zgodba je šla tedaj vse do vrhovnega sodišča, ki pa glasov ni razveljavilo, saj ni bilo nobenih dokazov, da bi šlo karkoli dejansko narobe. Prav tako nekateri še vedno trdijo, da so e-volitve v osnovi nezanesljive, saj glasov ni mogoče neodvisno ponovno prešteti in preveriti. A tudi pri klasičnih glasovnicah je vedno mogoče natisniti več glasovnic, kot je volilnih upravičencev.
Član volilne komisije klasične papirnate glasovnice z lahkoto ponaredi. Če mu izbira volivca na glasovnici ni všeč, pri štetju obkroži še eno opcijo (drugega kandidata ali stranko). Ker je dovoljena le ena izbira, je glasovnica neveljavna, večjo težo na glasovanju pa pridobijo glasovnice, ki so všeč članu volilne komisije.
(Na volitvah poslancev v Državni zbor leta 2011 je bilo po uradnih podatkih 19.219 neveljavnih glasovnic.)
Član volilne komisije klasične papirnate glasovnice z lahkoto ponaredi. Če mu izbira volivca na glasovnici ni všeč, pri štetju obkroži še eno opcijo (drugega kandidata ali stranko). Ker je dovoljena le ena izbira, je glasovnica neveljavna, večjo težo na glasovanju pa pridobijo glasovnice, ki so všeč članu volilne komisije.
(Na volitvah poslancev v Državni zbor leta 2011 je bilo po uradnih podatkih 19.219 neveljavnih glasovnic.)
Na volitvah 2011 je bilo zaradi politične situacije veliko neveljavnih glasovnic oddanih namenoma. Naprimer gibanje Okupirajmo Volitve 2011.
Član volilne komisije klasične papirnate glasovnice z lahkoto ponaredi. Če mu izbira volivca na glasovnici ni všeč, pri štetju obkroži še eno opcijo (drugega kandidata ali stranko). Ker je dovoljena le ena izbira, je glasovnica neveljavna, večjo težo na glasovanju pa pridobijo glasovnice, ki so všeč članu volilne komisije.
(Na volitvah poslancev v Državni zbor leta 2011 je bilo po uradnih podatkih 19.219 neveljavnih glasovnic.)
Samo pri papirnatih volitvah lahko en tak član komisije priredi do recimo par 100 glasov, če je v kakšnem večjem mestu (s tem, da mu še drugi lahko gledajo pod prste). Da ti prirediš cele votive moraš podkupiti veliko komisij po Sloveniji. Kakšna je verjetnost, da to ne bo prišlo na dan?
Pri e-volitvah, moraš podmazati veliko veliko manjšo število ljudi in in veliko manjša verjetnost je, da bo to kdaj prišlo na dan. Kot drugo pa je tukaj še problem anonimnosti. Ker se identificiraš z osebno (oz certifikatom na osebni) lahko v primeru, lahko v primeru takšnih priredb naredijo evidenco kdo kako glasuje, oz. simpatizer katere stranke je.
Sem za postopno, previdno, premišljeno in transparentno uvajanje elektronskih oblik glasovanja na volitvah. Sem pa proti visljevanju rešitve za stvari, ki niso problem in ki so za nivo zaupanja v demokratičen proces bistvene.
Član volilne komisije klasične papirnate glasovnice z lahkoto ponaredi. Če mu izbira volivca na glasovnici ni všeč, pri štetju obkroži še eno opcijo (drugega kandidata ali stranko). Ker je dovoljena le ena izbira, je glasovnica neveljavna, večjo težo na glasovanju pa pridobijo glasovnice, ki so všeč članu volilne komisije.
Neumna teorija zarote.
Za to, da ponarediš glasovnico na volišču bi morali sodelovati vsi člani volilne komisije.
Vsaka strankarska lista ima pravico na volišče postaviti svojega zaupnika, ki gleda pod prste volilni komisiji in ostalim zaupnikom.
Volišč je veliko in število volilcev na vsakem posamičnem volišču je napram številu vseh volilcev majhno. za zagotovite uspega bi moralo pri takšni volilni prevari sodelovati večje število volilnih komisij na posameznih voliščih.
V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je na enem volišču prišlo do takšne manipulacije, se lahko prešteje in primerja število volilcev, ki so glasovali s številom glasovnic, ki so bile preštete.
Če se pri nadzoru pojavi sum, da je prišlo do manipulacije tolikšnih dimenzij, da bi lahko vplivale na izid volitev, se lahko za "prizadeta" volišča glasovanje ponovi.
(Na volitvah poslancev v Državni zbor leta 2011 je bilo po uradnih podatkih 19.219 neveljavnih glasovnic.)
Če bi katera koli stranka v poštenost teh volitev resno dvomila, bi bila tožba takoj vložena. Seveda pa za tožbo potrebuješ dokaze, ne teorije zarote.
Pri volitvah, kjer glasovnica ni v materialni obliki, pa imaš druge težave: - Kdo gleda pod prste vzdrževalcem sistema, da ne potvarjajo podatkov? - Kako lahko neodvisen slehernik brez kakršnega koli specialističnega znanja nadzoruje poštenost sprejemanja in štetja tako oddanih glasovnic? - Kako se lahko primerja število oddanih glasov s številom preštetih glasov? - Kako se lahko zagotovi, da se glasovi ne štejejo dvojno ali pa, da se jih ne šteje? - Kakšen je pričakovan obseg posledic v črnem scenariju, ko ni možno ovreči suma, da je bil sistem elektronskega glasovanja kompromitiran? Bo potrebno ponoviti celotne volitve? - Kako se varuje revizijske sledi sistema neodvisno od sistema samega? - Kako se varuje pred napadi s katerimi se poskuša glasovanje onemogočiti? - Kako se varuje pred napadi s katerimi se poskuša glasovanje potvoriti?
Še pri glasovanju po pošti je kar nekaj vprašanj, ki se jih tolerira predvsem zato, ker je število volicev, ki uporabijo ta način relativno majhno. Želje po kakšni veliki manipulaciji tam ni, ker je število glasovnic relativno majhno. Če naj bodo elektronske volitve uspešen projekt, pa bi morala na ta način voliti večina udeležencev. Že zato bo potrebno sistem uvajati postopoma (kar bo dejansko povišalo stroške) in pri temu sprejemati dobre prakse ostalih, ki te procese izvajajo že leta in leta.
Zato menim, da Slovenija v tem trenutku še ni pripravljena na uvedbo elektronskih volitev. Že zato ne, ker pri vsaki malenkosti poslušamo o političnosti in skorumpiranosti vsakokratne vlade, ki je menda diktatorska, komunistična, fašistična in vse ostalo po spisku. Enostavnost in praktično idiot-proof izvedba volitev je v takšnem nezrelem okolju še vedno bistvena, saj je ravno te volitve verjetno še zadnja institucija, ki ni bila umazana s politikanstvom in tolikšno mero gnojnice, da bi ji državljani prenehali verjeti.
Glede na dosedanje tehnocentrične poskuse uvedbe elektronskih volitev, kjer se je gledalo izključno na tehniko in fiktivne prihranke pri izvedbi, nimam veliko upanja v kvaliteto prvega poskusa. Koliko škode pa bo takšen poskus lahko povzročil, pa bo verjetno bolj odvisno od sreče, kot pa od znanja ali pripravljenosti.
Kot lekcija iz preteklosti: prve demokratične volitve in plebiscit sta bila organizirana na praktično enak način, kot se to počne tudi danes. Nikar podcenjevati vrednosti tega, da se je lahko na ta način v enopartijskem sistemu in še pod streho skupne Jugoslavije izvedlo dve nesporno demokratični in pošteni glasovanji. Potem pa nekateri danes naokoli razlagajo, da danes to v Sloveniji več ni možno.
Jaz sem tudi ZA e-volitve. Vidim pa nekaj težav Papirnato glasovnico obkrožim brez kakršnih koli pritiskov na kraju samem. Lahko družba pritiska name, lahko mi doma nekdo zvija roko, naj volim za nekoga, vendar na papir bom obkrožil svojo lastno odločitev (če bom mislil drugače).
Pri e-volitvah, preko svojega certifikata, mi pa lahko nekdo diha za hrbtom in moram pod njegovo prisilo voliti nekoga ki ni po moji izbiri. Te primeri so redki (če sploh so..), ampak treba je gledat na vse.
Sem za postopno, previdno, premišljeno in transparentno uvajanje elektronskih oblik glasovanja na volitvah. Sem pa proti visljevanju rešitve za stvari, ki niso problem in ki so za nivo zaupanja v demokratičen proces bistvene.
Tako. Ali pa sploh ne.
e-volitve so rešitev za problem, ki ne obstaja.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pri e-volitvah, preko svojega certifikata, mi pa lahko nekdo diha za hrbtom in moram pod njegovo prisilo voliti nekoga ki ni po moji izbiri.
ali pa te nekdo izsiljuje (grozi tebi/družini) in MORAŠ obkrožiti to kar ti ne želiš. In potem poslati fotografijo naslovnice v potrdilo... (mislim, da se je to dogajalo na jugu italije....).
Če si paranojik je "rabbit hole" še globlja kot je...
Slovenija bo tu spet bolj papeška od papeža. Ko bojo vsi imeli to, bo pri nas še zmeraj 1000 razlogov proti. Isto kot pri davčnih blagajnah. Delujejo v Skandinaviji in na Balkanu, samo pri nas to nikakor ne bi šlo.
Član volilne komisije klasične papirnate glasovnice z lahkoto ponaredi. Če mu izbira volivca na glasovnici ni všeč, pri štetju obkroži še eno opcijo (drugega kandidata ali stranko). Ker je dovoljena le ena izbira, je glasovnica neveljavna, večjo težo na glasovanju pa pridobijo glasovnice, ki so všeč članu volilne komisije.
(Na volitvah poslancev v Državni zbor leta 2011 je bilo po uradnih podatkih 19.219 neveljavnih glasovnic.)
Hmm temu ne verjamem. So se pa dogajale druge vrste lumparije. Meni osebno sta znana vsaj dva primera; izolski iz medijev (ko naj bi mutili s poštnim žigom in sodnim epilogom) in en ljubljanski, ko je bila prijateljica opazovalka (in je prišel človek iz tujine s službene poti in je bila njegova glasovnica že oddana). Kako so rešili, ne vem.
Torej varnost nikakor ne more biti izgovor. Oboje so lahko (ne)varne.
Veliko št. neveljavnih je lahko tudi odraz nekega pačenja volilcev kot izkazovanje nezaupanja politiki oz. nepokorščine.
Mene glih to bolj moti, da lahko preveriš, za koga si glasoval. Če lahko to narediš, pomeni da je nekje shranjeno. Če je nekje shranjeno, potencialno lahko pride do razkritja teh podatkov. Bodisi zaradi vdora, spremembe sistema (kdo vse je bil v UDBI?) ali pa nespameti kakšne osebe s kakšnim dostopom. Še malo mnenja na to temo: http://www.dsavic.net/2013/06/19/lazi-t...
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Bom dal v obliki vprašanja: Kaki problem rešujejo e-volitve?
Potencialno visjo volilno udelezbo. :)
Naj mi nekdo pokaže raziskavo iz katere je razvidno, da bi bistveno več ljudi volilo (bistveno lahko definiraš kot 1% volilnih upravičencev), če se jim ne bi bilo potrebno nekje v roku 12 ur na najmanj mesec dni vnaprej znan dela prost dan pojaviti na natančno določenem kraju.
Potem se lahko pogovarjamo o tem argumentu. Do takrat pa bom trdil, da je v skladu z vsemi rezultati glasovanj do sedaj, v skladu z vsemi javnomnenjskimi anketami in glede na množice pisem bralcev in spletnih komentarjev, bistven razlog za neudeležbo zavestna odločitev posameznika, da izbira ne upravičuje udeležbe.
Tega pa ne reši nobena nova tehnologija. Če pa način uvedbe morebitne nove tehnologije prizadane vtis verodostojnosti, potem pa je govora o še dodatni škodi. Osebe, ki jih lahko opišem predvsem kot tehnokrate, ker vidijo samo tehnično stran problema, so v svojem pogledu omejene. Potrebno je gledati širšo, družbeno sliko in vlogo, ki jo ta izražanja politične volje volicev igra v družbi. Volitve niso podaljšanje prometnega dovoljenja, to ni poenostavitev postopka registracije podjetja, to ni upraven postopek s predpisanim obrazcem. To je temelj demokracije. Tehnokrati naj samostojno rešujejo probleme birokracije in upravnih postopkov, za kar so poklicani in usposobljeni. Volitve pa so preveč pomembne, da bi jih prepustili samo njim. Njihova pomoč in videnje so potrebni, niso pa zadostni.
Nekam malo v primerjavi z zaprtokodnimi rešitvami.
Drugič: Pokaži številke.
Istočasno naprošam moderatorja da zadrži ta fork debate na "Linux in smisel življenja..." (ter druge off topic-e)
To ni offtopic, ker tukaj se gre za preglednost kode ki bo odločila o volitvah in tako kot politika mora biti cel sistem transparenten. In če kdo ne razume zakaj je to toliko bolj varno lahko takoj pokažemo na Linux kot uspešen primer odprtosti, varnosti in svobode posameznika.
Naj mi nekdo pokaže raziskavo iz katere je razvidno, da bi bistveno več ljudi volilo (bistveno lahko definiraš kot 1% volilnih upravičencev), če se jim ne bi bilo potrebno nekje v roku 12 ur na najmanj mesec dni vnaprej znan dela prost dan pojaviti na natančno določenem kraju.
Ne poznam raziskave, lahko pa povem zase, saj bi po zelo dolgem casu spet volil, ce bi lahko od doma. :) 5 sekund za oddajo glasova iz naslonjaca vs. 30+ minut, da opravis po stari poti, je zame dovolj dober razlog.
AndrejO> Naj mi nekdo pokaže raziskavo iz katere je razvidno, da bi bistveno več ljudi volilo (bistveno lahko definiraš kot 1% volilnih upravičencev), če se jim ne bi bilo potrebno nekje v roku 12 ur na najmanj mesec dni vnaprej znan dela prost dan pojaviti na natančno določenem kraju.
Pr takšni spremembi je pomemben tudi nov koncept volitev - iz izbire predstavnikov v neposreden način odločanja.
A lahko na e-volitvah oddaš neveljavno glasovnico?
Vsekakor lahko in to tako, da glasuješ za dve opciji (še drugega kandidata ali stranko). Če na e-volitvah te možnosti ne bi bilo, bi bile ustavno sporne, kadar se izvajajo v istem času kot klasične volitve, ker bi bilo enim volivcem dana možnost, da oddajo neveljavno glasovnico, drugim ne.
Na e-volitvah bodo glasovali predvsem mlajši volivci. Število neveljavnih glasovnic bo z uvedbo e-volitev precej več kot danes. In tega se mnogi politiki bojijo. Neveljavna glasovnica pomeni v mnogih primerih nezaupnico politiki.
Naj mi nekdo pokaže raziskavo iz katere je razvidno, da bi bistveno več ljudi volilo (bistveno lahko definiraš kot 1% volilnih upravičencev), če se jim ne bi bilo potrebno nekje v roku 12 ur na najmanj mesec dni vnaprej znan dela prost dan pojaviti na natančno določenem kraju.
V Belgiji skoraj polovica državljanov svoj glas na volitvah oddaja elektronsko. Tam se volilna udeležba giblje nad 90 odstotki. Vir: http://www.finance.si/224015
Treba pa je povedati, da je Belgijec, ki se neupravičeno ne udeleži volitev, oglobljen od 200 do 300 evrov. Ima pa Belgijec tudi pravico, da pooblasti nekoga drugega, ki voli namesto njega.
Groza, kar nekdo drug voli namesto tebe. Sploh ni potrebno ugrabit cele družine, da nekdo voli zate, kar njega zvežeš za 10 minut in greš volit namesto njega. Čudno, da Belgije ne uvrstijo na kakšno črno listo, skupaj s Severno Korejo.
Bom dal v obliki vprašanja: Kaki problem rešujejo e-volitve?
E-volitve pri papirnih volitvah rešujejo zelo podoben problem, kot e-bančništvo in bankomati pri peš-bančništvu. Še vedno bodo obstajali ljudje, ki so vajeni po maši zaviti še na volišče. Obstajajo pa tudi takšni, ki čas preživljajo na drugačen način in si želijo voliti po elektronski poti (tudi sam spadam mednje). Naj se o načinu glasovanja odloči vsak zase, izkušnje v Estoniji jasno kažejo trend.
Kot lekcija iz preteklosti: prve demokratične volitve in plebiscit sta bila organizirana na praktično enak način, kot se to počne tudi danes. Nikar podcenjevati vrednosti tega, da se je lahko na ta način v enopartijskem sistemu in še pod streho skupne Jugoslavije izvedlo dve nesporno demokratični in pošteni glasovanji.
Še ena lekcija iz preteklosti: po končani 2. svetovni vojni so bile v Jugoslaviji organizirane volitve s spuščanjem kroglic v eno od dveh škatel. Ena posoda bila "Titova", druga "kraljeva". Volivec je potisnil stisnjeno pest v obe škatli. Škatle niso bile oblazinjene in volilna komisija je slišala, v katero škatlo je volivec spustil kroglico. Takšne volitve niso bile anonimne, pa tudi poštene niso bile.
