Wccftech.com - Nedavno smo podali specifikacije, s katerimi se bo ponašal Haswell-E. Gre za najbolj zahtevnim uporabnikom in strežniški uporabi namenjeno arhitekturo, ki bo verjetno kot prva podprla DDR4 kot pomnilniški standard. Vprašanje na mestu je torej, kdaj lahko pričakujemo podobno na namizju. Izkaže se, da približno leto za Haswell-E. Slednji namreč izide čez dobro leto (Ivy Bridge-E prihaja v začetku letošnje jeseni, Haswell-E verjetno leto kasneje), medtem ko bo vsaj na Intelovi strani namizna platforma podporo za DDR4 dobila šele z arhitekturo Skylake. Slednja je v Intelovem programu Tick-Tock na enakem mestu kot Haswell, torej je Tock.
Gre namreč za novo arhitekturo na starem, 14 nm procesu, katere predhodnik bo Broadwell, na 14 nm pomanjšan Haswell. Broadwell najverjetneje lahko pričakujemo čez približno leto dni, a se pričakuje, da bo namenjen le za prenosnike ter za nekatere namenske strežniške naloge. Namizni uporabniki naj bi tako dobili zgolj nekoliko osvežene procesorje Haswell. Ti bodo seveda nazaj združljivi s podnožjem LGA-1150, kar jasno naredi podporo za DDR4 že prihodnje leto nemogočo, vsaj za manj zahtevne namizne uporabnike, ki ne bodo posegali po osveženi platformi LGA-2011.
Skylake pa kot novost v ugodne namizne računalnike ne bo prinesel le pomnilnika tipa DDR4, temveč s seboj prinese še hitrejše vodilo PCI Express, PCIe 4.0. Ta v primerjavi s PCIe 3.0 spet podvoji hitrost prenosov, ki tokrat za režo s 16 povezavami znaša že okrog 64 GB/s. Viri omenjajo še podporo za SATA-Express, a bomo za namizje skupaj s pripadajočimi čipovji serije 9 to vodilo lahko videli že čez približno leto dni, kar bi bilo dobrodošlo. SATA-Express za povezavo namreč uporablja kar nativno povezavo PCIe, kar omejitev prenosa z okrog 600 MB/s tretje generacije običajnega vodila SATA dvigne na prek 10 GB. To ustrezno razširi dolgoletno ozko grlo računalniških sistemov, ki so ga začeli razpirati šele pogoni SSD (mehanski trdi diski še vedno ne dosegajo prenosov prek 200 MB/s). Poleg DDR4 in PCIe 4 lahko pričakujemo še obilico drugih novosti, npr. set inštrukcij AVX3.2, medtem ko Haswell trenutno podpira zgolj AVX2.0.
Jah osredotoča se na področja, kjer je denar. Strežniki so itak high amrgin področje, torej ni problem izdelati novih SKU-jev, pri laptopih so pa trenutno v vojni z ARM-om in želijo priti dovlj nizko (s Haswellom v tablice, z novim Atomom pa v tablice in telefone) oz. poskušajo preprečiti ARMu pohod višje v svet zmogljivejših CPU-jev (tukaj so kritični praktično izključno strežniki, desktopi praktično ne, bodo IMO izumrli, če sploh, na x86).
Za tistih par namiznih škatel za navijalce se jim pa ne splača pripravljati novih procesorjev očitno. Bodo raje izdali nove čipsete (s serijo 9 bodo ukinili lastne matične plošče) in se bolj osredotočili na Skylake.
V praksi maš pa maksimalno 120-130MB/s. Diski še lep čas ne bodo zmogli zabiti pasovno širino, ki jo v praksi zmore SATA2 (3Gbps). To pa se ve da je tam 250MB/s, ki jo dosegajo SSD-ji, če so priklopljeni na SATA 3Gbps.
Poženi čez še HDTach da vidimo, če je 194 sequential peak ali average vrednost. Pomojem bolj peak. Sicer se mi je pa do zdaj zdelo, da je 194 še vedno manj od 200...
Jah osredotoča se na področja, kjer je denar. Strežniki so itak high amrgin področje, torej ni problem izdelati novih SKU-jev, pri laptopih so pa trenutno v vojni z ARM-om in želijo priti dovlj nizko (s Haswellom v tablice, z novim Atomom pa v tablice in telefone) oz. poskušajo preprečiti ARMu pohod višje v svet zmogljivejših CPU-jev (tukaj so kritični praktično izključno strežniki, desktopi praktično ne, bodo IMO izumrli, če sploh, na x86).
zakaj so pa potem proci za streznike toliko zadaj za desktopi? (haswell : sb-e)
Ena od razlag je tudi to, da še eno leto dodatno testirajo, ker pri strežniških platformah je pa še bolj pomembno, da nimajo toliko bug-ov v čipsetih,....
Poženi čez še HDTach da vidimo, če je 194 sequential peak ali average vrednost. Pomojem bolj peak. Sicer se mi je pa do zdaj zdelo, da je 194 še vedno manj od 200...
sustained sequential rate je. Lahko poguglaš za sliko testa z HD Tune/Tach, če te zanima. Krivulja se začne na 195 in potem tipično za HDD pada v obliki "polkroga".
Kar sem hotel reči, da že precej star (za računalniške pojme) disk doseže to vrednost, zato me čudi, da v tem letu in pol ni bilo nobenega hitrejšega narejenega.
Jah osredotoča se na področja, kjer je denar. Strežniki so itak high amrgin področje, torej ni problem izdelati novih SKU-jev, pri laptopih so pa trenutno v vojni z ARM-om in želijo priti dovlj nizko (s Haswellom v tablice, z novim Atomom pa v tablice in telefone) oz. poskušajo preprečiti ARMu pohod višje v svet zmogljivejših CPU-jev (tukaj so kritični praktično izključno strežniki, desktopi praktično ne, bodo IMO izumrli, če sploh, na x86).
zakaj so pa potem proci za streznike toliko zadaj za desktopi? (haswell : sb-e)
Saj niso, Haswell bodo zunaj kmalu. Pazi, to je serverski kos za LGA-1150. Takšni čipi so vedno obstajali, ampak niso pretirano v uporabi. Zdi se mi v bistvu, da se bolj kot za strežnike uporabljajo za delovne postaje.
Haswell-E oz. Ivy Bridge-E pa mislim da Intel raje počaka eno leto, da se pokažejo vsi potencialni bugi, ki jih potem lahko zakrpajo. Visoko zmogljiv strežnik ponavadi kupiš enkrat za dlje, torej hočeš takrat imeti zadevo speglano v nulo. Zanesljivost čez vse meje pač prekaša zmogljivost čez vse meje.
Poženi čez še HDTach da vidimo, če je 194 sequential peak ali average vrednost. Pomojem bolj peak. Sicer se mi je pa do zdaj zdelo, da je 194 še vedno manj od 200...
sustained sequential rate je. Lahko poguglaš za sliko testa z HD Tune/Tach, če te zanima. Krivulja se začne na 195 in potem tipično za HDD pada v obliki "polkroga".
Kar sem hotel reči, da že precej star (za računalniške pojme) disk doseže to vrednost, zato me čudi, da v tem letu in pol ni bilo nobenega hitrejšega narejenega.
Očitno nas SATA-express pripravlja na dedicated RAM diske z lastnimi baterijami :)
Na kakšen način že?
Prej na hitrejše SDD, ki že danes, pardon, včeraj dosegajo in se zabijejo v mejo SATA 6G.
Hja, 10 let je trajalo, da smo s 100 MB/s prišli na peak 200 MB/s. Ti bi pa zdaj v enem letu skočil na 300 al kaj? Ne gre to tko. Mehanski diski so počasni, pika. Sustained nekako še gre, z vedno večjimi diski in gostoto zapisa hitrost sicer raste (moj 3 TB WD ima peak 160 MB/s, avg. pa na mislim da nekih 130 MB/s), ampak so vedno dlje od SSD-jev. Mehanski diski nikoli niso bili omejeni z vodilom, SSD-ji praktično ves čas (oz. so bili omejeni vsaj kmalu po predstavitvi novega vodila, ko so izšle nove generacije kontrolerjev, kompatibilnih s tem vodilom).
EDIT: pa da ne boste preveč pametni okrog SATA Express. Saj je napisano, kaj je to - PCIe link. Že zdaj dobiš SSD-je v obliki PCIe kartice. s SATA Expressom boš pač v kišto vtaknil 2,5" škatlico in jo na plato povezal s kablom. Spodaj bo pa še vedno PCIe link. Ne vem sploh kaj dela SATA v imenu, verjetno bolj zaradi neke splošne ideje, da folk ne bo zmeden. Se pa tako pač odstrani en korak v verigi, namesto pretvorbe z NAND formata v SATA format za prek vodila, nato v PCIe standard, kasneje pa še v DMU, prek katerega tako podatke spraviš v CPU, zdaj z NANDa pretvarjaš neposredno v PCIe in nato v DMU (oz. ekvivalent AMD-jeve rešitve, ki povezuje čipset s CPU-jem). Če bi pa SATA kontroler oz. SATA Express priključil neposredno na PCIe steze procesorja (a jih ne, ker so te na desktopu rezervirane za GPU reže), bi se pa izognil še enemu vodilu na matični (tisti link znotraj čipa, med procesnimi jedri in PCIe kontrolerjem, je pa itak izredno hiter).
ja, e3. jaz sem seveda mislil e5. mislil sem sicer, da so zamaknili tudi zato, da lahko dlje casa uporabljajo starejse tovarne (100% odplacana tehnologija izdelave, visji profit margin). delno pa zaradi validacije ja.
Prej na hitrejše SDD, ki že danes, pardon, včeraj dosegajo in se zabijejo v mejo SATA 6G.
To je pa tolko relativno. Pri samem zagonu aplikacij ni prav nobena ovira. Tud najhitrejši sodobni SSD-ji (za splošno rabo) zmorejo tiste 35MB/s pri 4kb velikih datotekah. SIcer se hitrost rapidno poveča že, če se malo poveča velikost datoteke. Sicer je to vseeno dobrodošlo, da bo hitrejše vodilo, samo ne pa pričakovat pohitritev tam kjer je pač tehnologija flash celic omejitev glede hitrosti.
No no, najhitrejši zmorejo precej več od 35 MB/s, tudi okrog 100 MB/s, ampak ja, tvoj point drži. Za random access, katerega je na desktopu še vedno večina oz. se tukaj pohitritev najbolj pozna, SATA 6 Gbps ni omejitev. Ampak po drugi strani bolj ko se premikamo v svet, kjer bo v vsakem PC-ju SSD, bolj bo prišla do izraza višja hitrost prenosa. Pa recimo za delo na velikih projektih, igranje igric in podobne zadeve, kjer lahko nalagaš tudi par 100 MB oz. nekaj GB, sustained speed pride prav.
Hja, 10 let je trajalo, da smo s 100 MB/s prišli na peak 200 MB/s. Ti bi pa zdaj v enem letu skočil na 300 al kaj?
Ne. 5% izboljšave na leto pa bi lahko bilo. Navsezadnje govorimo o budget disku (Hofer!).
Mehanski diski nikoli niso bili omejeni z vodilom
Aha, toliko torej veš o temi... Kolk pa si star? Oziroma kako dolgo si lastiš računalnik?
EDIT: pa da ne boste preveč pametni okrog SATA Express. Saj je napisano, kaj je to - PCIe link. Že zdaj dobiš SSD-je v obliki PCIe kartice. s SATA Expressom boš pač v kišto vtaknil 2,5" škatlico in jo na plato povezal s kablom. Spodaj bo pa še vedno PCIe link. Ne vem sploh kaj dela SATA v imenu, verjetno bolj zaradi neke splošne ideje, da folk ne bo zmeden.
Verjetno SATA Express zadevo standardizira, kot je AHCI standardiziral ATA.
(gre preverit... jap: SATA Express™ is a specification from SATA-IO that standardizes PCI Express® (PCIe®) as an interface for client storage.)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Prej na hitrejše SDD, ki že danes, pardon, včeraj dosegajo in se zabijejo v mejo SATA 6G.
To je pa tolko relativno. Pri samem zagonu aplikacij ni prav nobena ovira. Tud najhitrejši sodobni SSD-ji (za splošno rabo) zmorejo tiste 35MB/s pri 4kb velikih datotekah.
Hja, 10 let je trajalo, da smo s 100 MB/s prišli na peak 200 MB/s. Ti bi pa zdaj v enem letu skočil na 300 al kaj?
Ne. 5% izboljšave na leto pa bi lahko bilo. Navsezadnje govorimo o budget disku (Hofer!).
Mehanski diski nikoli niso bili omejeni z vodilom
Aha, toliko torej veš o temi... Kolk pa si star? Oziroma kako dolgo si lastiš računalnik?
EDIT: pa da ne boste preveč pametni okrog SATA Express. Saj je napisano, kaj je to - PCIe link. Že zdaj dobiš SSD-je v obliki PCIe kartice. s SATA Expressom boš pač v kišto vtaknil 2,5" škatlico in jo na plato povezal s kablom. Spodaj bo pa še vedno PCIe link. Ne vem sploh kaj dela SATA v imenu, verjetno bolj zaradi neke splošne ideje, da folk ne bo zmeden.
Verjetno SATA Express zadevo standardizira, kot je AHCI standardiziral ATA.
(gre preverit... jap: SATA Express™ is a specification from SATA-IO that standardizes PCI Express® (PCIe®) as an interface for client storage.)
A je zadeva budget ali pa si zanjo dal 500 €, ker je shiny in pozlačena (ohišje) nima veze, ker imaš danes v svetu 3,5" diskov 2 proizvajalca, WD in Seagate. Konec. Vsi diski prihajajo iz njunih tovarn (na 2,5" sceni imaš še Toshibo z nekaj odstotnim deležem).
Geez no, a zdej bomo pa gledal 30 let stare zadeve v industriji, kjer je 3 leta stara komponenta praktično samo še za na odpad? Računalnik si lastim cirka 15 let.
Standardizira kaj? Konektor, to je pa to. PCIe se kot vodilo za storage uporablja že par let. Res je, da imajo posledično naprave/sistemi/OSi v nekaterih primerih težave bootati z njih, ampak glede na namen uporabe (izključno high performance, večinoma v serverjih), to niti ni problem. Je pa prednost za končne uporabnike, to je res.
Standardizira kaj? Konektor, to je pa to. PCIe se kot vodilo za storage uporablja že par let. Res je, da imajo posledično naprave/sistemi/OSi v nekaterih primerih težave bootati z njih, ampak glede na namen uporabe (izključno high performance, večinoma v serverjih), to niti ni problem. Je pa prednost za končne uporabnike, to je res.
Stvar bo standardizirana, in bo tako delovala z vsako plato in OS, vklučno z boot-om. Za razliko od sedanjim PCI-E SDD, ki potrebujejo vsak lasten driver.
Jah če bi ti bilo popolnoma jasno, kako test deluje, se tukaj ne bi usajal, da diski gredo čez 200 MB/s. S svojim testom si sicer dokazal prej nasprotno, pa še to je peak value najbolj optimalnega testa. Obenem, če bi vedel kako gredo stvari, ne bi klobasal neumnosti kot so 'disk iz hoferja' in 'lahko bi bilo že malo hitreje', po drugi strani mi pa pod nos mečeš par desetletja staro računačniško zgodovino. Če jo kao poznaš, ne bi govoril, da bi lahko hitrost rasla s 5% na leto (pa v bistvu tudi če, to še vedno ne pomeni, da bi v dveh letih prišli z 200 na 300 MB/s).
S tem, da ni prvič, pa ciljam da ni prvič, da imava takšnele debate, kjer trdiš da stvari poznaš, ampak jih očitno ne. S tem da tudi nisi edin tak na tem forumu.
1.) Nič se ne usajam, da diski gredo čez 200 MB/s. (ker sploh ne gredo) 2.) Ponavljam, vem točno kak test deluje. Lahko ti svojo verzijo napišem, še danes. 3.) disk iz hoferja je bolj poceni. Ne pomeni to nujno, da je tudi slab. In že ko si omenil, da so kao vsi diski enaki, ker sta le dva proizvajalca, to si spet mimo usekal. Že WD sam ima več serij (Red, Green itd... google ti najde teste in točno izmerjene razlike zmogljivosti) ki se krepko razlikujejo v zmogljivosti. 4.) Zakaj pa ne bi lahko rasla z 5% letno? Ker dejansko v povprečju raste krepko več, okoli 15% letno. Evo ti primer iz leta 2001, pa primerjaj z letošnjimi: http://www.xbitlabs.com/articles/storag... 5.) "da bi v dveh letih prišli z 200 na 300 MB/s" kje pa si spet 300 MB/s pobral? Jaz sem je rekel, da mi je čudno, da se v skoraj dveh letih ni premaknilo nikamor. Ne na 300, ampak _nikamor_.
Še enkrat, citiraj mojo trditev, za katero meniš, da je napačna, ne pa si zmišljevat. Pa ad homineme opusti.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
1.) https://slo-tech.com/script/forum/vnoss... 2.) no pa daj 3.) ja, in kot sem rekel, nima veze. Če je poceni jih pač prodajajo brez marže, to ne pomeni da je noter inferioren hardware. Vem da obstajajo različni modeli pri vsakem proizvajalcu. Pri tvojem postu sem dobil občutek, da pač vgrajujejo neke 'low cost' modele oz. izdelke. Pri trdih (mehanskih) diskih to pač ni mogoče, ker jih ni. Sta samo WD in Seagate. Pri SSD-jih recimo je pa zgodba takoj popolnoma drugačna. 4.)v povprečju morda, v praksi pa težko. Gčlavni preskoki namreč pridejo, ko pridejo na trg nove plošče (z višjo gostoto). Obenem si pa s svojim linkom zadel še obdobje, ko se je prehajalo s 5400 na 7200 rpm diske. Kar je še dodaten razlog za višje hitrosti. 5.) v bistvu si že sam ugotovil, da zadeve se premikajo, torej zakaj nikamor? 300 MB/s je pa pač zgornja meja SATA2 linka, na katero bi recimo lahko ciljali.
Pa itak, kot smo že povedali, sustained read niti nima toliko veze, ko je pa random tako počasen. Za velike podatke je pa zadeva tako-tako - če si pameten, imaš postavljen NAS. Torej si omejen na ~100 MB/s v primeru gigabitne mreže (ki je za doma nekako maksimum). Če si pameten, imaš RAID, torej se sustained read pomnoži in postane še toliko manjši problem, sploh prek mreže. Tistih par uporabnikov, ki lahko redno izkoristijo par 100 MB/s sustained read prenosov, bodo pa pač RAID polje razširili s še enim diskom in dobili višjo hitrost.
1.) broken link 2.) Izvoli, za sekvenčno meritev (prva vrstica v CDM okencu):
time dd if=/dev/sda of=/dev/null bs=1M count=1000
3.) seveda so low cost modeli. A dam primer? Seveda bom, ker svoje trditve podkrepim: low cost: Western Digital Caviar Green 2000GB (WD20EARX) , od 85 EUR dalje, 125 MB/s prenosa high cost: Western Digital Caviar Black 2000GB (WD2002FAEX) , od 135 EUR dalje, 150 MB/s prenosa
4.) "v povprečju morda, v praksi pa težko." WTF? Številke so izračunane iz prakse. Od kod pa bi naj sicer bile? "Obenem si pa s svojim linkom zadel še obdobje, ko se je prehajalo s 5400 na 7200 rpm diske." Iz linka sem za izračun vzel najhitrejšega, Seagate Barracuda ATA III, ki ima 72000 RPM.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Ne, Green _NI_ low cost model. Nikoli ni bil in nikoli ne bo. Nizka cena je posledica nečesa drugega. Pa ti mešaš tukaj pojem low cost. Low cost so bile pred leti ASRockove matične plošče, ko so bile po 50 €, medtem ko so bile konkurenčne po 100 €.
Tisto s prakso je bil kiks, je bila glava očitno nekje drugje. Mišljeno je bilo iz leta v leto, vsako leto. Torej mišljeno je bilo, da v praksi pride vsakih nekaj let do večjih preskokov, ne pa vsako leto po nekaj %.
Tisto s prakso je bil kiks, je bila glava očitno nekje drugje. Mišljeno je bilo iz leta v leto, vsako leto. Torej mišljeno je bilo, da v praksi pride vsakih nekaj let do večjih preskokov, ne pa vsako leto po nekaj %.
V bistvu vsako leto (ali celo mesecev) za nekaj % povečajo gostoto in s tem hitrost. A spet dam link in boš potem spet ti, da to ne velja, da ni tako?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
