AnandTech - Intel je na Game Developers Conference v San Franciscu napovedal nekaj novosti, ki nam jih bodo postregli v nadaljevanju leta. Poleg novih procesorjev Haswell-E, Broadwella za namizne računalnike in praznične izdaje Pentiuma (Anniversary Edition) je tu tudi tehnologija Ready Mode za varčevanje z energijo.
Lepo po vrsti. Haswell-E je po zgledu E-verzij prejšnjih arhitektur Ivy Bridge in Sandy Bridge ekstremna različica te arhitekture, kar pomeni, da bo tekel z nekoliko višjim taktom in da bo imel do osem jeder. Poleg tega bo podpiral pomnilnik tipa DDR4 in Intelov novi vezni nabor X99. Te procesorje bomo ugledali v drugi polovici tega leta, optimistično pa lahko kasneje pričakujemo še več kot osem jeder, kot se je to zgodilo na primer z Ivy Bridge-E, ki jih ima do 15. Kaj točno bo X99 ponujal, še ni znano, zagotovo pa USB 3.0, SATA 6 Gbps, Flex IO (možnost več PCIe 2.0 rež namesto priključkov USB in SATA), M.2 itd.
Naslednji je tu Broadwell, za katerega smo skorajda verjeli, da bo na voljo le za prenosne računalnike in ostale sestavljene sisteme, pa nas je Intel lani presenetil. Dočakali bomo tudi škatlasto verzijo za namiznike. Broadwell bo peta generacija procesorjev in pomanjšava Haswella na 14 nm, imel bo grafično jedro Intel Iris Pro. Ti neodklenjeni procesorji bodo potrebovali matične plošče z veznim naborom serije 9.
Hkrati letos mineva 20 let od začetka znamke Pentium. Da bi jo obeležili, bodo izdali Pentium Anniversary Edition. O procesorju vemo le to, da bo odklenjen, da bo podpiral Quick Sync Video in vezne nabore serij 8 in 9. Več o njem bo znanega kasneje.
Je pa Intel razkril več o tehnologiji Ready Mode. Tehnologija za procesorje Core četrte generacije je namenjena varčevanju z energijo. Procesor bo lahko stopil v stanje spanja C7, hkrati pa bodo operacijski sistem in ostale komponente še vedno povezave in aktivne. Sistem bo tako porabljal manj kot 10 W, hkrati pa bo še vedno opravljal funkcije, kot je sinhronizacija slik z mobilnimi napravam in podobno.
Torej Broadwell na trenutnih ploščah ne bo deloval, ali?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Očitno majo res težave s 14nm proizvodnjo. Upam, da bo Skylake res prišel dokaj hitro (v roku enega leta) za Broadwell-om. Navsezadnje bo Skylake tudi še v 14nm in bi se proizvodnja na tem procesu morala že "stabilizirati".
Še vedno čakam na močan procesor, ki malo porabi, da zamenjam svojega X6 1090T. Modri so trenutno na 84W ... še počakam, da se še to malo sputi na kakih 60 do 70W.
Računske moči mu ne manjka, ampak .... ko bom nadgradil bom gledal (tudi) na porabo.
Serial IPC se bliža svoji meji. Videli bomo kakšne malenkostne arhitekturne spremembe in prehod na manjši proces, ampak kakšne velike pohitritve ne bo več. Sedaj bodo "samo" še limali jedra in optimizirali porabo. Potreben bo en "paradigm shift," ker vse probleme ne moremo paralelizirati...
Drugače pa C7 deluje obetavno: pri 10W boš imel na voljo v bistvu cel računalnik. Intel se mora potruditi v segmentu nizke porabe, ker je že nekaj let jasno, kam se trg premika.
Še GPUje naj spravijo do max 100W, pa bodo velika ohišja in tisoč watni napajalniki zgodovina.
Edina stvar, ki me skrbi, je pa migracija uporabniških podatkov v oblak. Chromeboxi, tablice, telefoni,... dobesedno silijo uporabnike v shranjevanje v oblak.
Ta trend mi pa ni všeč, ampak kaj ko smo *tech* uporabniki 1%, Average Joe pa 99%. Vse kaže, da si večina sploh ne bo lastila "lastnih" datotek (dokumenti, slike, videji, glasba,...).
Always online generacija je vedno večja, zato tudi proizvajalci svoje produkte tako pozicionirajo.
Včasih se kar zamislim, kam gremo...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Tudi mene zanima kakšna bo pot v veji računalništva, kjer se rabi hitra procesorska jedra (visoke frekvence,...), ker proizvajalci se res umerjajo v maso in ta je v mobilnih napravah, kjer se niti pod razno ne rabi hitrih jeder. Edine optimizacije, ki jih vidim trenutno so: - Razbremenitev CPU-jev, da s eparalelne probleme preloži na grafični čip (na tak način kot sedaj predstavlja to AMD Mantle) - Paralelne probleme v celoti na CUDA/OpenCL na grafiko. - Še boljša izraba SIMD in drugih ukazov kot so SSE,....
Konec koncev obstaja veliko software-a, kjer so programerske hiše konzervativne in vedno capljajo glede tehnologije (precej) zadaj.
Osebno pričakujem nekaj večji performančni skok pri Intel Skylake (druga generacija 14nm, nova arhitektura čipa), vendar še to zdaleč ne kaj revolucionarnega. Če ta čip ne bo prinese večjih pohitritev, potem res ne vem kaj še bo.
Res bo pa v prihodnosti potreben en "paradigm shift", kot ga je omenil Jst. Osebno zaenkrat to vidim kot razvoj novih čipov v smislu kot je CPU, GPU. Potem pa bi se za neko funkcionalnost aplikacije uporabilo (sprogramiralo) za takega, ki je arhitekturno najbolj primeren. Najbrž se bodo pa za navadne uporabnike taki čipi skozi čas vse bolj integrirali v en procesor (tako kot se danes grafični čipi v CPU), za napredne/zahtevne uporabnika pa bodo na voljo kot recimo kartične rešitve. Seveda to pomeni, da bodo morali biti framework-i za dostop do takih čipov enostavni za programiranje, saj je to praktično nujno da programerji zadevo sprejmemo. Naslednji tak "nov" čip bi bil kvantni, ampak to je še kar oddaljena prihodnost.
Tako bo (večjedrni) CPU opravljal res samo vlogo koordinacije (in upajmo s čimmanj overhead-a).
Kljub vsemu bo segment uporabnikov, ki potrebuje hitra splošnonamenska CPU jedra najbrž precej prikrajšan, ker bo razvoj najbrž še počasnejši v prihodnosti kot je sedaj.
