Drugačni načini reševanja krize

Pred dvema letoma je skupina ekonomistov (prek 700) spisala manifest, v katerem je podala svoje poglede na krizo in predlagala rešitve, ki ne sesuvajo socialne države, ki se je izoblikovala v Evropi po 2. svetovni vojni.

1. finančni trgi NISO stabilni in niso učinkoviti, saj ponudba in povpraševanje na finančnih trgih ne delujeta enako, kot na "fizičnih" trgih; ravno to pa povzroča napihovanje balonov

predlagane rešitve:
regulacija finančnih trgov, prepoved bankam, da špekulirajo za svoj račun;
regulacija finančnih transakcij in davek na finančne transakcije;
omejitev finančnih transakcijna tiste, ki zadovoljujejo potrebe realne ekonomije; določiti zgornjo mejo nagrad za borzne trgovce

2. najpomembnejša naloga menedžerjev v podjetjih je postala ta, da delničarjem omogočijo kar najhitrejšo obogatitev, to pa je v podrejen položaj postavilo delojemalce; hkrati te zahteve po neskončnem dobičku hromijo gospodarstvo in večajo neenakost v družbi; nastajajo borzni baloni

predlagane rešitve:

"prisiliti" vodstva, da upoštevajo vse dejavnike v podjetjih;
višja obdavčitev najvišjih dohodkov, da bi ustavili pehanje za nevzdržnimi donosi;
zmanjšati odvisnost podjetij od finančnih trgov in razvijanje javne kreditne politike

3. borzni trgovci se opirajo zgolj na finančne kazalnike, kar privede do popolnoma napačnih ocen, ki so odrezane od ekonomskih temeljev; privatne bonitetne agencije močno preveč vplivajo na določanje obrestnih mer, čeprav so njihove ocene plod hudo subjektivnih presoj, včasih pa si namerno želijo ustvariti nestabilnost

predlagane rešitve:

bonitetne agencije ne smejo poljubno določati tržnih obrestnih mer vrednostnih papirjev;
treba je zakonsko urediti njihovo delovanje in zahtevati, da so njihove ocene rezultat transparentnih ekonomskih izračunov;
države je treba ščititi pred grožnjami finančnih trgov, zato naj ECB zagotavlja odkup njihovih vrednostnih papirjev

4. za rast javnega dolga v Evropi niso krivni javni izdatki in socialni transferji - v nekaterih državah (Francija) je za to krivo predvsem občutno zmanjšanje davkov - tako se je priliv v proračun v Franciji zmanjšal za 100 milijard evrov

ukrep:

revizija javnih dolgov in določitevn jihovega vira in ugotoviti, kdo so glavni imetniki instrumentov dolga

5. brezglavo nižanje izdatkov ne bo zmanjšalo javnega dolga, saj je dolg odvisen od več različnih dejavnikov, nekateri javni izdatki pa močno vplivajo na gospodarsko rast (vlagajne v šolstvo, raziskave, infrastrukturo); občutno in hkratno zmanjševanje dolgov v EU bo povzročilo (oz. kot vidimo v 2013 jo že je) le še hujšo recesijo

rešitve:
ohraniti je treba raven socialne varnosti;
zvišati je trebna proračunske izdatke za šolstvo, raziskave in investicije

6. retorika "financerjev" in tudi politikov nas svari pred prelaganjem bremena na naše vnuke, kar ne drži, saj se javni dolg prenaša od davkoplačevalcev na rentnike; Evropa se trenutno sooča tudi s posledicami posnemanja sistematične fiskalne politike, saj so povečale socialno neenakost in javni dolg, hkrati pa so prisilile oblasti, da so si začele denar sposojati pri višjih slojih (na finančnih trgih);

poanta je ta, da so bogati denar, ki so ga prihranili zaradi zmanjševanja davkov, začeli vlagati v državne obveznice, ki so bile izdane za financiranje javnega primankljaja, ki ga je povzročilo zmanjševanje davkov;

za krizo niso vzrok pokojnine in keynes, ampak preveliko znižanje davkov

rešitve:

ponovna vpeljava močne redistributivnosti pri neposrednih davkih na dohodke (novi davčni razredi, povišanje davčnih stopej);
odprava davčnih olajšav za podjetja, ki ne prispevajo k zaposlovanju

7. od leta 79' so zaradi vsesplošne liberalizacije finance in finančniki občutno povečali svojo moč nad gospodarstvom, po maastrichtski pogodbi pa centralne banke celo ne smejo več neposredno financirati držav, ampak morajo te posojila iskati na finančnih trgih;

rešitve:
ECB naj ponovno dobi pooblastila, da neposredno financira države, s čimer bi se osvobodile pritiska finančnih trgov;
prestrukturiranje javnega dolga, da bi omejili zgornjo mejo servisiranja dolga na določen odstotek BDP;
treba se je tudi na novo pogajati o pretiranih obrestnih merah vrednostnih papirjev držav, ki jih je kriza najbolj prizadela

8. evropska unija je začela početi ravno obratno od tistega, kar je evropa po 2. svetovni vojni dosegla, saj želi doseči popolno razgradnjo socialne države in popolno liberalizacijo vsega;

rešitve:

treba se je soočiti s prostim pretokom kapitala in blaga med EU in ostalim svetom;
smernica evropskega razvoja mora postati "harmonizacija v napredku"

9. ekonomsko-politični okvir evrskega območja nalaga skoraj enake makroekonomske politike državam z zelo različnimi razmerami, zato so se hitro povečevale razlike v gospodarski rasti med državami članicami; monetarna in proračunska togost, ki ju je utrdil evro, sta vso težo prilagajanja prenesli na delo, saj so spodbujali zgolj fleksibilnost in znižanje plač, s tem pa so se povečale socialne neenakosti;

rešitve:
zagotoviti je treba ustrezno usklajevanje makroekonomskih politik in usklajeno zmanjšati trgovinska neravnovesja med evropskimi državami;
plačilna neravnovesja v Evropi bi morala rešetvati poravnalna banka (z organizacijo posojil med evropskimi državami)

10. vse dosedanje rešitve so bile neustrezne, kar so priznali celo pri IMF:
- zmanjševanje javnih izdatkov bo oviralo podporo naložba v prihodnost (raziskave, izobrazba, infrastruktura)
- vsiliti so želeli ((in še želijo) občutno zmanjšanje socialnih izdatkov, kar bo pripeljalo do zloma socialne kohezije, gospodinjstva pa bodo postala prisiljena, da za šolanje in pokojnine varčujejo pri finančnih institucijah, ki so to krizo povzročile in the first place
- evropske institucije in tudi vlade se na vse pretege upirajo nujnemu dvigu obdavčitve finančnega sektorja, velikih bogastev in visokih dohodkov
- vse to predstavlja tveganje, da se bodo države članice začele zapirate same vase

rešitve:

razvoj evropske obdavčitve;
sprejem širšega evropskega načrta, ki se financira iz javnih posojil pri nizkih in zajamčenih obrestnih merah



http://www.atterres.org/page/manifesto-...

good morning and good luck

cool story bro, ampak hec se konča pri regulaciji finančnih trgov. se obrne preveč lešnikov, da bi sploh kdo o tem resno razmišljal.

Živ,

T-h-o-r je 16. mar 2013 ob 13:25 izjavil:

to je nujnost, brez katere evropa, kot jo poznamo 1945-2008 ne bo obstala, negotovost, ki jo bodo prinesli socialni nemiri pa je verjetno preveliko tveganje, da bi se hoteli ti bogataši z njim soočiti.

Ja Švicarji se že pripravljajo nekaj časa.

Glavni problem je bežanje kapitala v davčne oaze, tako posameznikov kot firm.
Kako to ustavit brez ohromit pretok denarja ki prinaša dobro imetje in razvoj pa si ne upam predlagat.


Sem prebral par predlogov ampak sem se ustavil, ker niti eden od prebranih nima nobenega smisla.

ABX je 21. mar 2013 ob 17:45 izjavil:

Glavni problem je bežanje kapitala v davčne oaze, tako posameznikov kot firm.
Kako to ustavit brez ohromit pretok denarja ki prinaša dobro imetje in razvoj pa si ne upam predlagat.


Sem prebral par predlogov ampak sem se ustavil, ker niti eden od prebranih nima nobenega smisla.

ja, ker to kar počnemo zdaj je takooo uspešno, da je vse ostalo brez smisla

100% nezdribljiv zakon in iz tega sledeča 100% nezdribljiva država pomeni, da jih nikakor ne moreš spodbijat pred nobenim sodiščem in je vse kar ti zakoni pravijo "prav(ilno)".
Skratka, fašizem.

Odpraviš davčne oaze.

Hm potem je lahko davčna oaza vsaka banka ali država, ki daje boljše pogoje...

Mr.B je 21. mar 2013 ob 21:33 izjavil:

Odpraviš davčne oaze.

Hm potem je lahko davčna oaza vsaka banka ali država, ki daje boljše pogoje...

Temu se baje reče konkurenca oz prosti trg .

T-h-o-r je 16. mar 2013 ob 13:25 izjavil:

to je nujnost, brez katere evropa, kot jo poznamo 1945-2008 ne bo obstala, negotovost, ki jo bodo prinesli socialni nemiri pa je verjetno preveliko tveganje, da bi se hoteli ti bogataši z njim soočiti

Evropa, kot je obstajala takrat že ne obstaja več in vedno dalj bo. Do konca stoletja bo to tuj, osebno nerazumljiv čas, kot je nam je danes recimo tuje 19. stoletje.

Ideja, da se da z nekakšnimi "ukrepi" ohraniti preteklost oziroma družbo nekega obdobja je iluzija. Zdaj ali bo boljše, slabše... definitivno drugačno, to je ziher.

To je tako kot če bi hotel oživeti osemdeseta leta v glasbi, lahko narediš 100 revival koncertov in vrtiš stare šlagerje cel dan, lahko jih makar uzakoniš... samo tistega časa ne boš dobil nazaj.

Hayabusa je 21. mar 2013 ob 21:01 izjavil:

ABX je 21. mar 2013 ob 17:45 izjavil:

Glavni problem je bežanje kapitala v davčne oaze, tako posameznikov kot firm.
Kako to ustavit brez ohromit pretok denarja ki prinaša dobro imetje in razvoj pa si ne upam predlagat.


Sem prebral par predlogov ampak sem se ustavil, ker niti eden od prebranih nima nobenega smisla.

Odpraviš davčne oaze.

Ti sploh razumeš kako stvari delajo? Odpravit bančne oaze po kmečko kot ti praviš bi bilo možno samo če posamična država bi prepovedala nakazilo iz in v tujino, ter poostrit nadzor na meji da noben ne šverca čez dobrine. Kar pa seveda ne velja za nobeno državo na tem svetu, še v Severni Koreji vladarji si lepo nakazujejo denar na tuje banke, folk pa strada.