Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega zakonodajnega postopka), ta hip še vsebuje vsebuje spodobno uzakonitev načela omrežne nevtralnosti (net neutrality) po nizozemskem vzoru. Z novim 203. členom - glej na dnu - bi se operaterjem pošteno zavezalo roke glede "blokade oziroma vsaj upočasnjevanja posameznih vsebine ali storitev (telefonijo IP, izmenjavo datotek s torrenti, visokorazločljivostni video ...)". Zadevne storitve poberejo ogromno pasovne širine, pa to ne samo notranje, ampak tuje, ki se jo plačuje po višjih cenah. Če bi jih ponudniki interneta (ISP-ji) lahko posebej zaračunali ali jo vsaj omejili (ti. "prihodnji poslovni modeli"), npr. po zgledu mobilnih operaterjev, ki se mastijo tudi za tam 30EUR/5GB na mesec, bi bili zaslužki seveda večji. Zato pa med njimi tudi ni nekega hudega interesa za spoštovanje principov nevtralnosti omrežja. Rajši bi posebej zaračunali vse, kar se le da.
Svet za elektronske komunikacije pri regulatorju APEK je 16.11. v DZ vložil svoje pripombe k ZEKom-1, konkretno za novi 203. člen zakona, ki bi uzakonil nevtralnost interneta, s katerimi bi še dodatno zaostrili že v tistem trenutku precej jasne določbe o nevtralnosti interneta. Tekst člena je na voljo spodaj. Odziv je bil hiter in odločen. Slovenski internetni operaterji Telekom, Amis in T-2 so že 30.11. ustanovili gospodarsko interesno združenje (GIZ) in v njegovem imenu potem na relevantni odbor DZ naslovili svoj predlog amandmajev, ki v svojem bistvu črtajo vse mesene dele člena o nevtralnosti interneta. Njihova logika je bila, da je treba brez vprašanj počakati na odločitev Evropske unije, ki o tem vprašanju pač se razpravlja. Samostojna odločitev v dobro potrošnikov, skoraj dobesedno po nizozemskem zgledu (torej, še vedno se lahko čara, če je to nujno za delovanje omrežja), naj ne bi bila zaželjena.
203. člen
(nevtralnost interneta)
(1) Agencija spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta ter možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij in storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov.
(2) Agencija mora cilje iz prejšnjega odstavka še posebej upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti iz 3. in 4. točke drugega odstavka 132. člena tega zakona in tretjega ter četrtega odstavka 133. člena tega zakona in pri svojih pristojnostih v zvezi z izvajanjem 2. točke prvega odstavka 129. člena s strani operaterja omrežja in izvajalca storitev dostopa do interneta.
(3) Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru:
1. nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev (npr. izogibanje zgostitvi prometa),
2. nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev (npr. odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala),
3. nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona,
4. odločbe sodišča.
(4) Ukrepi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski, časovno omejeni in v obsegu, ki je nujno potreben.
(5) Storitve operaterjev omrežij in izvajalcev storitev dostopa do interneta ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta. Posamezne storitve ali aplikacije, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta, ne smejo vplivati na ceno storitev operaterjev omrežij in izvajalcev storitev dostopa do interneta.
(6) Agencija lahko za izvajanje določb iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena izda splošni akt.
Skozi amandma, ki ga je vložila vladajoča SDS, pridružile pa so se mu še koalicijske stranke DL, SLS, DeSUS in NSi, je bila omrežna nevtralnost bistveno omejena. Odbor je zapisal, da so bile spremembe opravljene na predlog "zainteresirane javnosti", pri čemer je očitno mislil novonastali operaterski GIZ, ne tudi širše "javnosti". Svet za komunikacije je sicer protestiral, rezultate pa bomo videli na seji danes.
Ker koalicijska odstranitev omembe plačil očitno ne zadošča, bo danes na drugi obravnavi DZ obravnaval dodaten amandma, ki ga je od operaterskega GIZ posvojila SD:
Tretji, četrti in peti odstavek 203. člena se črtajo.
Šesti odstavek, ki postane novi tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Agencija po sprejetju smernic, ki jih izda Evropska komisija za izvajanje določb tega člena izda splošni akt."
in zakaj?
Implementacija konkretnih določb je preuranjena saj Evropska komisija šele pripravlja konkretne predloge. Smernice Evropske komisije, s katerimi želi poenotiti zakonodajo vseh držav članic EU in jih bodo vse države članice EU morale implementirati, bodo pripravljene predvidoma v začetku naslednjega leta. V zakonu je tako potrebno določiti zgolj obveznost Agencije, da sprejme ustrezni podzakonski akt, ki bo v skladu s sprejetimi smernicami Evropske komisije.
Očitno so v Sloveniji nedopustni vsi nacionalni predlogi, če se ravno ne nanašajo na širitev nacionalnih pooblastil. Kako točno pa bo naslednja tri leta (do evropske direktive) izgledal dostop do interneta v Sloveniji, pa bomo videli danes na seji DZ.