odbojna folija za radiatorjem

Zanima me če z namestitvijo odbojne folije za radiatorjem, res manj porabiš na ogrevanju. Ter je izkoristek ogrevanja boljši.
Mnenja?

V mislih imam to zadevo: http://www.lidl.si/cps/rde/xchg/lidl_si...

Če predpostavljamo, da je bivališče normalno izolirano, potem močno dvomim. Zid se komot lahko segreva, saj toploto vrne. Itak se pa segreva le prek toplotnega sevanja, ki ga ravno tako oddaja in se hkrati še hladi z zrakom ki kroži. Gotovo je pa že kdo pogledal s FLIRom od zunaj.

Če so neke razlike so zanemarljive.

Če predpostavljamo, da je bivališče normalno izolirano, potem močno dvomim. Zid se komot lahko segreva, saj toploto vrne. Itak se pa segreva le prek toplotnega sevanja, ki ga ravno tako oddaja in se hkrati še hladi z zrakom ki kroži. Gotovo je pa že kdo pogledal s FLIRom od zunaj.

Zavedat se je treba par faktov:
- pretok toplote 'poganja' temperaturna razlika
- pretoku se upora t.i. toplotni upor
- temperatura je kazalnik količine akumulirane toplotne energije

Ergo, kje bo toplota najintenzivneje odtekala skozi steno? Tam kjer je je največ - za radijatorjem. In ko enkrat odteče ven, od nje nimaš več nič.
Največji učinek ima seveda ornk zunanja izolacija ampak gledano skozi efekt denarja, se najbol splača poskrbet,da ni prepiha skozi zaprta okna, zatem pa da ti zadaj radiatorjev toplota ne odteka ven brez koristi. Al folija, al pena al kak centi stiropora, kaj točno je skor vseno, vse bo pomagalo.

Mene bolj zanima ce je kdo probal ze kaksen ventilator ali 2 namestit pod radiator ? Imamo nove korado radioatorje po specifikacijah bi to mojo sobico mogli zgret v nulo pa ni ravno tako (okna ocitno ne tesnijo najboljse), temperatura je lahko skos 70-80 pa ne bi nikoli nad 20 ce je zunaj minus.

Imam na voljo 120mm fan pa bi testiral, samo nimam ideje kako ga napajat, sem sicer od nekje nek star napajalnik potegnu in prikljucil pa ni slo ... Bi moral se maticno vtaknit vmes(da ga aktiviram) ali kaj drugega ?

Napajalnik ima 'enable' pin preko katerga na mamaplata štarta:

Prudent.

http://www.nigelsecostore.com/acatalog/...

Mislite da se splača oz. kakšno mnenje imate o temu izdelku ? Kar me skrbi je to če je res dovolj močno, da potegne zrak ...

Bolj bistveno je, da je radiator prezračen in v notranjosti ni zaprašen.

Če prisilno poganjaš zrak skozi radiator, bo na vrhu prihajal ven zgolj bolj hladen zrak, ker se ne bo imel časa ogreti.
Da bi lahko prišel do večjega 'izkoristka' precej dvomim (vsaj ne do takšnega, ki bi ga občutil).

Predvidevam, da proizvajalci radiatorje ne delajo kar tako na pamet in že pri projektiranju predvidijo optimalne parametre rež v radiatorju. Karkoli potem čaraš tam okoli z ventilatorji, ne moreš bistveno izboljšati rezultatov, ki so posledica designa radiatorja.

Am, to da s prepihovanjem ne moreš dobit več energije iz radiatorja ne kupim čisto. Po neki logiki bi se moral hitreje ohladit, se pravi v mrzli vod vračaš bolj mrzlo vodo, ali po domače, več energije si pobral iz njega. Glede na to da so rebra običajno bolj redka ne gre za kakšne bistvene spremembe (sploh glede na to kako si zakomplciraš dizajn), ampak neke razlike bi morale biti.

To da z radiatorjem, ki je planiran za določeno moč ne moč ne moreš nič storiti tudi ni čisto res. Lahko jih ogrevaš s paro pa se jim kar lepo spremeni grelna moč, samo malo moraš pazit kam se naslanjaš potem :)

Ne razumeta se čist od tornado ima point.

Prehajanje toplote 'poganja' temperaturna razlika. Dvakrat večja temperaturna razlika pomeni dvakrat večji toplotni tok (če na viru seveda ne upade moč). In njegov dodatek, da z ventilatorjem usmerjenim v radiator dosežeš da iz radiatorja odhaja nekaj hladnejša voda je vse kar je res pomembno in je hkrati povsem res.

Je pa tut res, da ima tak radiator bol hladna rebra, ker preko železa toplota 'prepočasi' prehaja, da bi sproti nadomeščala odpihnjeno z ventilator. Je pač radiator zdimenzioniran da z njega toplota odhaja le s pasivno konvekcijo, kjer železo 'folga' nadomeščat večino oddane. In na takšnih radiatorjih dodaten ventilator ne scuza tolk več energije iz tople vode kot bi jo scuzal iz kakega alu radiatorja z zelo gostimi rebrami.

In tako kot pri procesorju, večji vent, samo zniža njegovo temperaturo, kište pa ne ogreje čisto nič več, je enako kot pri radiatorju.

Seveda veš da si tule ustrelil kozla.

Če se zniža temperatura radiatorja (magari pretežno le površinska) to pomeni močnejši toplotni tok iz radiatorja v prostor hence več toplote energije v prostoru in njegovo višjo 'povprečno' temperaturo. Kolk pa to razliko dejansko občutiš na koži je tut svoj problem (mirujoči zrak občutiš 'topleje' kot premikajočega se).

Če pa zaradi mešanja zraka v prostoru hkrati iz prostora tut odteče več toplote je pa že drug del enačbe.

Se strinjam, da je na železnih radiatorjih učinek majhen (ne vem od kje ti neskončna moč radiatorja sedaj). Kar se tiče moči, predvidevam da je radiator priklopljen na dovolj močan izvor, torej dvižni vod vrača konstantno enako vročo vodo v radiator ne glede na to ali nazaj pošlješ 10 stopinj hladnejšo ali pa 30.

Mislim da najino nestrinjanje tule prihaja predvsem iz tega da jaz predpostavljam da radiator ni priklopljen 500W električni grelec, ki stalno tera na polno ampak na centralno, kjer imaš na voljo 10x večjo moč kot jo en radiator poje, in če ga hitreje hladiš pač poješ več toplote iz sistema, na samo temperaturo vročega voda pa ne vpliva.

Analogija s procesorjem je tako zgrešena, saj procesor pač proizvede tistih svojih x watov in tam pretok zraka na temperaturo kište nima večjega vpliva. Kaj pa če imaš procesor, ki prilagaja svojo moč tako, da se stalno greje na 60C. Kaj se pa sedaj zgodi s temperaturo sistema, če povečaš ali znižaš pretok zraka skozi hladilnik?

Mislim da najino nestrinjanje tule prihaja predvsem iz tega da jaz predpostavljam da radiator ni priklopljen 500W električni grelec, ki stalno tera na polno ampak na centralno, kjer imaš na voljo 10x večjo moč kot jo en radiator poje, in če ga hitreje hladiš pač poješ več toplote iz sistema, na samo temperaturo vročega voda pa ne vpliva.

Če je tak problem v centralni, da radiator ne greje ustrezno (in ni poddimenzioniran), potem samo dvignem temperaturo dvižnega voda iz 60 na 95°C ali še malenkost več, samo na ta način se proizvaja kar veliko plinov, ali še raje, prestavim pumpo na večjo hitrost.


Če imaš fiksni mešalni ventil, pa s večanjem odjema, samo spustiš temperaturo obtoka.

S ventilatorjem se da malenkostno povečat moč radiatorja, je res, vendar pa pri meni ni bilo absolutno nobenega efekta. Pod njim sem zarukal kalorifer, ki je bil nastavljen na hladen zrak.
Na vrhu se čuti le to da je zraka več in je hladnejši.

105°C je nekje meja, več pa rabiš že močno dvigovati tlak, kar se ti ne izplača

Kaj pa vem, termična varovala ponavadi hladijo peči pri 95 °C, pri odprtem sistemu ti tudi ven vrže ko zavre, tako da veliko sistemov ki laufajo čez 100 ne boš našel.

IMO je 80ish že precej polna kapa, nad 90 ne bi poskušal sploh.

Ker lahko na nekaterih spojih prične spuščati vodo. Zato ne.
Centralne, ki imajo razvod do radiatorjev speljan z alumplast cevmi so še posebno občutljive na previsoke temperature

energetik je 14. dec 2012 ob 14:09 izjavil:

Če imaš poddimenzionirano peč (majhna moč), ti lahko tudi 100°C ne bo pomagalo segreti bajte v hladnem vremenu. Dajte ločevat tempraturo, toploto in moč.
Torej če imaš majhno peč in nič izolacije, boš morda moral kuriti peč na polno, torej bo imel izvod tudi 95°C in več.

Kaj ima moč peči pri tem veze? Pri enakih radiatorjih in izolaciji ti temperaturo določa temperatura vode in pretok te vode. Kakor ti pišeš bi bilo z veliko peč dovolj 60C da ogreješ bajto, z manjšo pečjo pa 90°. (Je pa res da z premajhno pečjo vode ne boš spravil na 90°C)

Če imaš oljno peč je čisto vseeno kako je dimenzionirana.

Za drva pa je še bolje da je predimenzionirana.

To velja za bojlerje, ne centralno.

Exactly that (razen če pušča;P)

Lahko ti pušča bojler.
Preveri, da te monoksid ne pobere