Slo-Tech - Danes je zgodovinski dan za polete v vesolje, saj je proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletelo prvo plovilo zasebne izdelave. Ameriško podjetje SpaceX je namreč ob 9.44 zjutraj po slovenskem času uspešno izstrelilo svoje plovilo Dragon na raketi Falcon 9, ki se bo po načrtih v petek popoldne spojilo z ISS. Polet je zgodovinski tudi zato, ker je to prvo ameriško plovilo, ki se bo spojilo z ISS in ni raketoplan Space Shuttle. Po njihovi lanski upokojitvi so namreč tehnologijo za prevoz ljudi na ISS posedovali le Rusi, Evropa in Japonska pa sta tja vozili še tovor.
Dragon bi bil moral poleteti že aprila, a je bil polet nekajkrat preložen. Prva priložnost za izstrelitev je bila 30. aprila, a se ji niso niti približali, ker je testiranje programske opreme vzelo več časa od pričakovanj. NASA je programsko opremo za let potrdila 11. maja in v soboto bi bil moral Dragon vzleteti. Zaradi težav s pritiskom v enem izmed motorjev so izstrelitev pol sekunde pred vžigom motorjev odpovedali in preložili na današnji dan, ko je uspela brez težav. Izkazalo se je, da je povišani tlak povzročil okvarjen protipovratni ventil, ki so ga nato zamenjali.
Dragon na ISS pelje pol tone tovora (voda, hrana, obleke, strojna oprema in modul NanoRacks 9), nazaj pa se bo vrnil s 660 kg odpadkov, vzorcev predhodnih eksperimentov, strojne opreme itd. Povejmo še, da na ISS potuje tudi majhna žara z nekaj upepeljenimi ostanki Jamesa Doohana, ki je v Zvezdnih stezah igral Scottyja. Glavna prednost Dragona je obnovljivost, saj je mogoče plovilo uporabiti za več poletov, podobno kot stare raketoplane. Evropski tovorni ATV te funkcije nima, zato je potrebno vsakokrat zgraditi novega. Dragon je zato gledano na polet precej cenejši (okoli 130-140 milijonov dolarjev, ATV pa 300 milijonov dolarjev).
Izstrelitev je to pot potekala gladko in brez vsakršnih težav. Dobrih deset minut po izstrelitvi se je plovilo ločilo od prvih dveh stopenj rakete in se uspešno utirilo v stabilno orbito 50 km pod ISS. V naslednjih 24 urah se bo počasi dvignil na višino 340 km (višina ISS) in uskladil orbito ter hitrost. Približno 40 ur pozneje se bo približal ISS, nato pa se bo združil z modulom Harmony.
Uspeh te misije je ključnega pomena za NASO, ki se je po koncu ere raketoplanov Space Shuttle znašla v nezavidljivem položaju. Zaradi finančnih omejitev so razvoj novih raket za prevoz tovora in ljudi prepustili zasebnim podjetjem, ki pa so jih izdatno financirali. SpaceX je s svojim Dragonom prvo podjetje, ki je sestavilo delujoče plovilo. Trenutno je namenjeno prevozu tovora, medtem ko je prevoz ljudi nekaj povsem drugega. Zanje bo treba razviti prilagojeno verzijo plovila, ki naj bi bila nared šele čez nekaj let. Dotlej bodo edini prevozniki astronavtov ostali Rusi.
Kako smo še zaostali, ampak dobro, vsaj premika se
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ampak ker sem pred 40 leti mislil, da bomo leteli najmanj okoli Plutona, Saturna in podobnih imen, z nekimi ludacrous speed-i pa tudi ni nič čudnega. Ker je vse skupaj v primeri s pričakovanji praktično vseh SF avtorjev in utopistov tistih zlatih časov, tak let sranje.
Ljudje ...pravazprav nove generacije se čudijo vedno manjšim dosežkom v stare pa ne verjamejo. Recimo polet na mesec
Upajmo, da ga ne vodijo ženske.
Ženske dobro parkirajo, pa tudi saj ne bo bočno
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
No, no, bliskovit napredek smo dosegli in še vedno ga dosegamo, le ne v vesolju, ampak na področju IT. Prav zaradi povpraševanja IT po boljši povezljivosti in vsem tem pa lansiramo vse več satelitov v vesolje. Kmalu bo vsak internetni ponudnik imel svojo floto satelitev. Ok, pretiravam, vendar je dejstvo, da vesoljska industrija sedaj stoji na ramenih IT gigantov.
Dejstvo je da za polet v vesolje niso pogruntali nič novega. SpaceX je preprosto uporabil drugačne metode razvoja in malo drugačno strategijo, kjer je bilo vodilo cena tovora.
In jim je uspelo. Celo bolje kot so mislili. En intervju z njim:
Kmalu bo vsak internetni ponudnik imel svojo floto satelitev. Ok, pretiravam, vendar je dejstvo, da vesoljska industrija sedaj stoji na ramenih IT gigantov.
Pravzaprav so sateliti za internet rahlo do pretežno neuporabni. Se da, ampak veliko bolje (in ne bistveno težje, če sploh) je potegniti kabel. Za vajo si izračunaj minimalno zakasnitev signala (katerega hitrost je navzgor omejena s hitrostjo svetlobe v vakuumu), do katere pride že zgolj zaradi višine geostacionarnega satelita nad površjem ...
Za internet že, vendar ni to njihova edina funkcija. Tu imamo še GPS, komunikacijske in seveda raziskovalne satelite, ki profilirajo atmosfero, površje ter dno morja. S temi podatki si pomagajo pri vlečenju kablovja pod morjem. Sonarji so dokaj zamudni. Da ne omenjam vremenske napovedi, ki je sedaj do tri dni zanesljiva zahvaljujoč tem vremenskim satelitom v navezi z lokalnimi postajami.
Če ne bi bilo koristi za komercialni sektor, sploh ne bi več rinili v vesolje. Tako pa imamo sedaj nekaj firm, ki utirajo gaz vesoljski industriji.
Z drugim pač ne. Za podjetja so trenutno zanimivi le umetni sateliti okrog Zemlje, ki si jih že omenil, ter pogojno vesoljski turizem (spet v orbiti ali kvečjemu do Lune in nazaj). Vse ostalo, o čemer se govori, je za podjetja še preveč tvegano - trenutno mi na misel pride le še izkoriščanje izvenzemeljskih naravnih virov (gorivo, kovine, ...). Bo potrebno narediti še kar nekaj prebojev s pomočjo družbenih (državnih) sredstev, da bodo zadeve postale dovolj zanesljive in poceni, da se bo splačalo tvegati.
glede satelitov in interneta ... če se vrnemo v začetek razvoja interneta; nekoč, pred davnimi časi so bile hitrosti po bakrenih kablih (čisto s fizičnega vidika pretok elektronov) po nekaj kb/s, kasneje je bilo revolucionarno hitro 1Mb/s po istih kablih, hitrost in zanesljivost je seveda z razdaljo padala, pa so v vmes postavili repetitorje. preko teh istih kablov je zdaj možno pretakati 10Mb/s ali več, na zelo kratke razdalje celo 1Gb/s, za daljše razdalje so pa prešli na drugo tehnologijo in sicer prenos svetlobe po optičnih vlaknih.
zdaj pa naj mi kdo pove zakaj nebi mogel v začetni fazi nekdo v začetni fazi zgraditi visokega stolpa nekje na že tako visoki gori ki bi služil kot repetitor (s tem se skrajša razdalja med sprejemnikom/oddajnikom in satelitom v geostacionarni) - ta se povezuje na satelit, vmes repetitor na repetitor in vmes uporabniki na repetitor (ali direktno na satelit - odvisno od lokacije ali pa če pride do izpada enega od repetitorjev v verigi) preko enakega signala ki se povezuje na satelit.
kasneje se bo zelo verjetno razvila še kakšna boljša in hitrejša tehnologija prenosa podatkov (in ne me citirat in pisat komentarjev da nič ne more hitreje od svetlobe; par 100 let nazaj so tudi mislili da ne bo šel nihče hitreje od konja, da je ogenj čarovnija, ipd.)
zdaj pa naj mi kdo pove zakaj nebi mogel v začetni fazi nekdo v začetni fazi zgraditi visokega stolpa nekje na že tako visoki gori ki bi služil kot repetitor (s tem se skrajša razdalja med sprejemnikom/oddajnikom in satelitom v geostacionarni) - ta se povezuje na satelit, vmes repetitor na repetitor in vmes uporabniki na repetitor (ali direktno na satelit - odvisno od lokacije ali pa če pride do izpada enega od repetitorjev v verigi) preko enakega signala ki se povezuje na satelit.
Tole bi imelo še večjo latenco, kot direktna povezava na satelit
Geostacionarna orbita je na višini 35.768 km. Če postaviš repetitor na Mt. Everest imaš razdaljo do satelita potem 35.757km - kar pomeni da samo prenos do satelita in nazaj traja v (idealnih vremenskih pogojih) vsaj 240ms, kar pomeni da boš imel minimalni "ping" 500ms. Trenuten ping do amerike je 170ms preko podmorskih kablov.
Treba je upoštevati, da tako Dragon kot ISS v orbiti šibata s hitrostjo 27743 km/h oziroma 7,7 km/s glede na Zemljo, ki jo obkrožita v vsega 92 minutah. Napak si ne morejo privoščit, zato delajo počasi, a previdno.
