Vračilo blaga kupljenega preko interneta?

REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI

SODBA
V IMENU LJUDSTVA

Okrajno sodišče v Škofji Loki je po okrajni sodnici [sodnica] v pravdni zadevi tožeče stranke: [Tožnik], zoper toženo stranko: [Tožena stranka], zaradi plačila 885,51 EUR s pp, izven naroka

RAZSODILO:

I. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnika [tožnik] zoper toženko [toženka] za plačilo 885,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2010 dalje do plačila.

II. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnika [tožnik] zoper toženko [toženka] za plačilo 88,55 EUR za vsakih dopolnjenih 30 dni od dne 28. 1. 2010 do plačila obveznosti iz I. točke izreka te sodbe.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je v tožbi zaradi plačila 885,51 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ter v pripravljalni vlogi, navedel, da je s toženko dne 14. 12. 2009 preko spletne strani sklenil prodajno pogodba za digitalni fotoaparat Canon EOS 500D EF 18-55 Kit, spominsko kartico San Disk SD 8GB extreme III ter torbo Ebox Mxii-XL17. Z dopisom z dne 28. 12. 2009 je odstopil od predmetne pogodbe. Toženka je naslednji dan potrdila prejem odstopne izjave in mu sporočila, da ima pravico vrniti kupljeni artikel. Toženki je nato dne 27. 1. 2010 vrnil prejeto blago in toženko pozval na vrnitev kupnine. Toženka mu je dne 2. 4. 2010 po pošti vrnila kupljeni artikel. Obvestil jo je, da lahko blago kadarkoli prevzame, saj vztraja pri odstopu od pogodbe in zahteva vračilo kupnine. S fotoaparatom ni naredil 2000 posnetkov in ga je toženki vrnil nepoškodovanega in v nespremenjeni količini.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da se je po vrnitvi blaga s strani tožnika na uradnem servisu Canon ugotovilo, da je bilo s fotoaparatom narejeno 2000 posnetkov. Za nasvet so se obrnili na Tržni inšpektorat RS, kjer so podali mnenje, da jim zahtevku tožnika ni potrebno ugoditi. Tožnika so dne 24. 2. 2010 obvestili, da zavračajo vrnitev kupnine ter mu na njegovo zahtevo, po elektronski pošti, poslali skenirani dokument uradnega servisa, na katerem je razvidno število posnetkov narejenih s fotoaparatom. Ker tožnik ni dvignil blaga v njihovih poslovalnicah, so mu ga poslali na naslov iz pogodbe. Tožnik je blago prevzel in od tedaj je v njegovi posesti.

3. V dokazne namene je sodišče vpogledalo in prebralo: račun z dne 14. 12. 2009 (priloga Al), račun z dne 14. 12. 2009 (priloga A2), e-sporočilo z dne 28. 12. 2009 (priloga A3), potrdilo o oddaji pošiljke (priloga A4), e-sporočilo z dne 29. 12. 2009 (priloga A5), kopijo naslova naslovnika pošiljke (priloga A6), potrdilo o oddaji pošiljke (priloga A7), izvid z dne 1. 1. 2010 (priloga A8), odpustnico (priloga A9), sliko fotoaparata (priloga A10), slike drže aparata (priloga A11), dopis z dne 6. 3. 2010 (priloga Al2), e-sporočilo z dne 29. 4. 2010 (priloga A13), e-sporočilo z dne 28. 5. 2010 (priloga A14), sliko fotoaparata (priloga A15), reklamacijski list (priloga B1), dopis z dne 24. 2. 2010 (priloga B2), e-sporočilo z dne 2. 3. 2010 (priloga B3), e-sporočilo z dne 9. 3. 2010 (priloga B4), zapisnik (priloga B5), podatke, objavljene na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jih vodi Agencija za javnopravne evidence in storitve (Cl) ter nadzorstveno pritožbo (priloga C2).

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

5. V sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka vsa dejstva in dokaze navesti že v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa vsaka od njiju lahko vloži še po eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovori na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP).

6. Sodišče je odločilo o sporu brez razpisa naroka, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka ter je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (drugi odstavek 454. člena ZPP).

7. Zoper toženko je bil dne 13. 5. 2011 pri Okrožnem sodišču v Kranju začet stečajni postopek.

8. Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jih vodi Agencija za javnopravne evidence in storitve, izhaja, da stečajni upravitelj terjatve tožnika, ki jo zoper toženko uveljavlja v predmetni pravdi, še ni priznal. Zato ima tožnik pravi interes, da o obstoju njegove terjatve odloči sodišče v pravdnem postopku[1].

9. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem dajatvenem zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP). Zato je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.

10. Velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve (četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP).

11. Tožnik je dne 16. 1. 2012 v predmetni zadevi vložil nadzorstveno pritožbo (priloga C2), s čimer je smiselno zahteval tudi nadaljevanje postopka in s tem podal izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka in uveljavitvi zahtevka za ugotovitev obstoja terjatve.

12. Tožbeni zahtevek je utemeljen.

13. Med pravdnima strankama ni spora o tem, da sta tožnik kot potrošnik in toženka kot samostojna podjetnica dne 14. 12. 2009 po internetu sklenila prodajno pogodbo za fotoaparat Canon EOS 500D EF 18-55 Kit, spominsko kartico SanDisk SD 8GB extreme III ter torbo Ebox MXII-XL17 (priloga Al, A2). Kupnina s poštnino je znašala 885,51 EUR.

14. Pravdni stranki sta tako sklenili pogodbo na daljavo, kot jo ureja Zakon o varstvu potrošnikov v 43. do 45a. člena (v nadaljevanju ZVPot).

15. Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, ima potrošnik pravico, da v štirinajstih dneh od dneva, ko je sprejel blago oziroma v treh mesecih od dneva, ko je sprejel blago, če mu podjetje na primernem trajnem nosilcu ni zagotovilo podatkov iz 43b. člena ZVPot, podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev (43č. člen ZVPot).
Če je potrošnik blago že prejel in od pogodbe odstopi, mora prejeto vrniti podjetju v tridesetih dneh po sporočilu o odstopu od pogodbe, podjetje pa mu mora vrniti vsa opravljena plačila, in sicer najkasneje v tridesetih dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe (43d. člen ZVPot).

16. Tožnik je v roku, to je dne 28. 12. 2009, obvestil toženko, da odstopa od pogodbe (dopis toženki po elektronski pošti dne 28. 12. 2009, priloga A3, in priporočeno po pošti, priloga A4) in ji v 30 dneh po sporočilu o odstopu od pogodbe, dne 27. 1. 2010, priporočeno po pošti vrnil prejeto blago (priloga A6).

17. Vračilo kupnine pa toženka zavrača, ker naj bi tožnik s fotoaparatom, v času, ko gaje imel v posesti, napravil 2000 posnetkov.

18. Iz predloženega reklamacijskega lista 3A servisa d.o.o. (priloga B1) izhaja, da je bilo z vrnjenim fotoaparatom narejenih 2000 posnetkov. Gre za nov fotoaparat, zato je logično in življenjsko, da je posnetke napravil prav tožnik v času, ko ga je imel v posesti. Zgolj dopis uradu za varstvo potrošnikov (priloga A12) ne izkazuje nasprotno, saj iz njega izhaja tudi, daje tožnik fotoaparat uporabljal[2].

19. Tožnik je torej s kupljenim fotoaparatom v času, ko ga je imel v posesti, naredil 2000 posnetkov.

20. Zakon o varstvu potrošnikov ne predpisuje rokovanja kupca z blagom v času od prejema blaga do odstopa od pogodbe oziroma vrnitve blaga prodajalcu.

21. Pravica do odstopa od pogodbe izvira iz posebnega položaja potrošnika pri pogodbi, sklenjeni na daljavo, pri kateri si blaga pred nakupom ne more ogledati ter se prepričati o njegovi naravi, lastnostih in delovanju. Pravica do odstopa od pogodbe torej omogoča potrošniku primeren rok za razmislek, med katerim lahko kupljeno blago pregleda in preizkusi.

22. Kaj pomeni zgolj preizkus blaga in kdaj gre že za njegovo uporabo, je odvisno od vrste blaga. Izhajati je potrebno iz predpostavke, da mora biti položaj potrošnika, ki blago kupuje blago na daljavo, enak položaju, ki ga ima potrošnik, ki blago kupuje v trgovini. Za namen ugotavljanja narave, lastnosti in delovanja blaga mora tako potrošnik z njim ravnati in ga pregledovati samo na način, ki je dovoljen tudi
v trgovini[3]. Ob takem izhodišču se ocenjuje, da naprava 2000 posnetkov, čeprav gre za kompleksen DSLR fotoaparat, presega preizkus izdelka in pomeni že njegovo uporabo.

23. Vendar, ali je zato tožnikova pravica do odstopa od pogodbe prenehala?

24. Kot pravilno ugotavlja tožnik Zakon o varstvu potrošnikov določa zgolj, da je potrebno blago vrniti nepoškodovano in v nespremenjeni količini (tretji odstavek 43d. člena ZVPot). Zakon torej ne predpisuje, da bi moral potrošnik vrniti blago neuporabljeno.

25. Uporaba blaga, več kot je to potrebno za ugotavljanje narave, lastnosti in delovanja blaga, torej ne rezultira v izgubi pravice do odstopa od pogodbe, ampak ima lahko za posledico zgolj odgovornost potrošnika za zmanjšanje vrednosti blaga[4].

26. Toženka ne ugovarja, da bi bilo vrnjeno blago poškodovano. Prav tako dejstvo, da je tožnik s fotoaparatom napravil 2000 posnetkov, ne pomeni, da je blago vrnil v spremenjeni količini. Spremenjeno količino bi ob takšni razlagi namreč predstavljal tudi zgolj en posnetek, kar bi bilo v nasprotju z namenom instituta odstopa od pogodbe, ki je ravno v tem, da potrošnik preizkusi blago, kar je pri fotoaparatu mogoče samo tako, da z njim narediš posnetek.

27. Tožnik je torej podal odstopno izjavo pravočasno in prav tako vrnil kupljeno blago toženki v predpisanem roku nepoškodovano in v nespremenjeni količini. Toženka mu je zato dolžna vrniti prejeto kupnino v višini 885,51 EUR (43d. člen ZVPot), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 28. 1. 2010, saj mora podjetje opravljena plačila vrniti najkasneje v 30 dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe (43d. člen ZVPot v zvezi s prvim odstavkom 378. in 299. člena Obligacijskega zakonika). Toženka mora poleg tega tožniku plačati še eno desetino prejetih plačil za vsakih dopolnjenih 30 dni zamude pri vračilu kupnine (drugi odstavek 43d. člena ZVPot).

28. Ob tem je dodati, da sodišče ni ugotavljalo manjvrednosti blaga zaradi njegove uporabe, saj toženka ni podala dokaznih predlogov, ki bi omogočali oceno njene škode, ki se kaže v manjvrednosti blaga.

[1] Zaradi zamude roka za prijavo terjatve oziroma za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka upnikova terjatev zoper dolžnika namreč ne preneha, saj za postopek osebnega stečaja ne velja določba petega odstavka 296. in sedmega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (383. člen ZFPPIPP)

[2] Iz dopisa namreč izhaja, daje tožnik prodajalcu, ko mu je ta predočil, daje bil fotoaparat uporabljen, odgovoril, da ga drugače, kot da ga uporabiš, ne moreš preizkusiti.

[3] Tako tudi 47. točka uvoda Direktive 2011/83/EU Eo pravicah potrošnikov z dne 25. oktobra 2011.

[4] Takšna razlaga zakona je tudi v duhu nove evropske potrošniške zakonodaje (47. točka uvoda in člen 14(2) Direktive 2011/83/EU Eo pravicah potrošnikov z dne 25. oktobra 2011.